Razkužilo za roke je pri meni dolgo živelo nekje na robu pozornosti. Nekaj, kar imaš v torbi, uporabiš po potrebi in hitro pozabiš. Šele v zadnjih letih je postalo stalni del vsakdana in z njim se je spremenil tudi odnos do higiene. Ne več iz strahu, ampak iz navade.

Najprej sem opazila praktičnost. Ko nimaš dostopa do vode, je razkužilo za roke hitra rešitev. Brez kompliciranja, brez iskanja. Postalo je del rutine, podobno kot ključi ali telefon. Nekaj, kar uporabiš avtomatsko, ko zaključiš opravilo ali preden se dotakneš hrane.

Zanimivo je, kako zelo je pomemben občutek na koži. Preveč agresivna razkužila hitro izsušijo roke in te odvrnejo od uporabe. Ko najdeš takšno, ki je nežno, brez močnega vonja in lepljivega občutka, se navada ohrani sama od sebe. Razkužilo za roke takrat ne deluje več kot nujno zlo, ampak kot majhen korak skrbi zase. Več o izbiri in vrstah najdeš na ecoshop.surf.

Opazila sem tudi, da prinese določenó notranjo umirjenost. Ne pretirane kontrole, ampak občutek, da imaš osnovne stvari pod nadzorom. In v vsakdanjem tempu je to več, kot se zdi.

Danes razkužilo za roke ne dojemam več kot izredni ukrep. Je del normalnega dneva. Tiha podpora, ki je tam, ko jo potrebuješ, in ne zahteva posebne pozornosti. In prav zaradi tega ostane v uporabi.

Sčasoma sem ugotovila še nekaj. Razkužilo za roke vpliva tudi na občutek osebnega prostora. Ko veš, da lahko hitro poskrbiš za higieno, se manj obremenjuješ z dotiki, kljukami, denarjem ali javnimi površinami. Ne izogibaš se svetu, ampak se v njem giblješ bolj sproščeno. To je velika razlika. Razkužilo ne ustvarja distance, ampak omogoča normalnost.

Poleg tega sem opazila, da se navada prenese tudi na otroke. Ko vidijo, da je uporaba preprosta in umirjena, jo sprejmejo brez odpora. Ne kot nekaj strašljivega, ampak kot del vsakdanje skrbi. In ko nekaj postane navada brez drame, ima veliko več možnosti, da ostane dolgoročno.…