Civilna iniciativa za razvoj Koroške vabi vse zainteresirane, posebej pa še vse kandidate za poslance iz regije, da se udeležijo predvolilnega soočenja, ki bo potekalo v torek, 29. 11. 2011 ob 13.00 v prostorih Knjižnice F. Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu.

Kot glavno temo soočenja želijo izpostaviti po njihovem mnenju sporen projekt hitre ceste v okviru t.i. 3. razvojne osi. Morebitni poslanci državnega zbora bodo dolžni delovati v dobro našega okolja in širše, v dobro države. Zato jih v iniciatici želijo izzvati in slišati njihovo mnenje o razvojnih ali ne-razvojnih učinkih omenjenega projekta, soočiti različne poglede in morda v strpnem dialogu poenotiti ideje, ki bodo osnova za čim hitrejšo izvedbo RAZVOJNE 3. osi.

In še mnenje organizatorja soočenja:

Člani civilne iniciative smo kritični do projekta izgradnje hitre ceste na Koroško. Organizirali smo več pogovorov na to temo in skupaj z javnostjo podali pripombe na javno razgirnitev državnega lokacijskega načrta za odsek Velenje – Slovenj Gradec jug. Traso hitre ceste smo zavrnili, saj bi načrtovan potek trajno uničil prvovrstna kmetijska zemljišča v dolini, ločil naselji Šmartno in Slovenj Gradec in trajno degradiral bivanjsko okolje.

V novejšem času pa se porajajo še druga vprašanja v zvezi s t.i. 3. razvojno osjo. Člani civilne iniciative se sprašujemo ali gradnja drage, prometno predimenzionirane in plačljive hitre ceste, ki verjetno ne bi bila končana prej kot v desetih ali petnajstih letih, res prinaša razvoj v naše okolje. Prometna infrastruktura je seveda eden izmed dejavnikov razvoja, vendar ne edini. Ustrezno  prometno razvitost bi lahko, po mnenju CIRKA-a, v nekaj letih dosegli veliko ceneje s temeljito obnovo in modernizacijo obstoječe infrastrukture, t.j. državnih in lokalnih neplačljivih cest, ki jih bomo še naprej največ uporabljali:

Če pa si samo zamislimo, da bi enaka sredstva kot bi jih država vložila v izgradnjo hitre ceste, po ocenah Darsa bi stal odsek do Velenja 480 miljonov, od Velenja do Slovenj Gradca okrog 520 miljonov, vložili v cenejšo obnovo obstoječih cest, s tem takoj zagnali naložbeni ciklus v gradbeništvu in zagotovili delo manjšim domačim gradbenim podjetjem, že v dveh ali treh letih pa dobili prometno ustrezno učinkovite prometnice, preostala sredstva pa investirali  v drugo lokalno infrastrukturo, oživljanje tukajšnega gospodarstva, v okoljske projekte  itd.., potem ni dvoma da takšen koncept prinaša tistega razvoja, ki si ga želimo, medtem ko je politični projekt hitre cete ekonomsko neupravičen, s predlagano traso okoljsko nesprejemljiv in razen prometne učinkovitosti ne prineša nobenih razvojnih učinkov.