Bajta
Zgodilo se je


Eroika z ravenskimi Železarji PDF natisni E-pošta
Prispeval Ana Pisar   
Ponedeljek, 23 Junij 2008 02:00
Pod petkovim večernim nebom, 20. junija, sem v prijetnem okolišu ravenskega gradu in parka doživljala odličen glasbeni večer v kombinaciji Pihalnega orkestra železarjev Ravne in Eroike. Oboji so navdušili številčno občinstvo in uspešno otvorili Koroško kulturno poletje 2008 na Ravnah na Koroškem.

Ko sem tri ure pred začetkom spremljala razdivjano neurje, sem se spraševala, kako bo z današnjim koncertom, saj je bil predviden na prostem. Da bo, kljub vremenu, dogodek privabil veliko število ljudi, se nisem zmotila. Že dvajset minut čez sedmo je bilo pred ravenskim gradom kar nekaj ljudi, ki so prišli zgodaj, da bi si zagotovili sedež. Presenetljivo, zmanjkalo jih je nekaj minut čez pol osmo. Število ljudi pa se je kar povečevalo. Ko sem se med samim koncertom ozrla naokrog, sem ocenila, da se nas je zbralo okoli 600. Pohvalno za Korošce in Korošice.

Prijalo pa nam ni samo vreme, temveč tudi nastopajoči, ki so navdušili s kvalitetno glasbo. Uvodno nas je v večer popeljal Pihalni orkester železarjev Ravne z Hands across the sea. Nato se je pridružila Eroika, tercet v sestavi Metod Žunec, Aljaž Farasin in Matjaž Robavs. Slišali smo Nad mestom se dani, Solinar in Kreslinovo Namesto koga roža cveti.

Sledil je pozdrav poslanca Mira Petka, ki je v govoru zajel pomen kulture, jezika, medkulturnega dialoga, ki je naperjen proti diskriminaciji in ksenofobiji, omenil EU, NATO in euro kot naše zmage, seveda pa se je dotaknil tudi trenutne odmevne polemike glede pokrajin. »Koroška naj bo samostojna pokrajina, srce pokrajine pa tukaj, na Ravnah.« Z izjavo je seveda zbodel nekatere prisotne Slovenjgradčane, saj je bilo slišati nekaj godrnjanja. Omenil je še koroško srce, koroško dušo, naše korenine in opozoril, da moramo biti ponosni na koroško identiteto.

Iz političnih voda pa nas je s povezovalnim programom popeljal nazaj v glasbene Matjaž Homan, ki je dogodek sicer vodil suvereno. Hair selection našega orkestra je odlično izzvenel, nato se je na oder vrnila Eroika in najprej v spremljavi orkestra odpela Ni bilo zaman, nato pa brez spremljave in skupaj z obiskovalci slovensko narodno Vsi so venci vejli. Sledil je odličen Carnaval de Paris našega pihalnega orkestra in seveda, zaradi navdušenja občinstva, dodatni točki, ki sta bili prav tako odlični. Najprej Kranjsko dekle, skupaj z  Eroiko pa Nessun dorma in tako smo slišali, kako Eroica zveni v tujem jeziku… Pred tem je sicer Matjaž Robavs poudarjal pomembnost narodne zavesti ter pozval k ohranjanju in negovanju materinskega jezika. »Posredujte zanamcem slovensko besedo!« je dejal.

Po koncu koncerta so nekateri kupili plošče skupine Eroika, ti so delili podpise, najbolj navdušeni so naredili nekaj fotografij. Petkov večer je deloval brezčasen, saj se ljudem nikamor ni mudilo, postali smo ob prijetnem klepetu, s starimi znanci, prijatelji … Ob odhodu iz parka pa srečevali mlade, ki so se natovorjeni in z nahrbtniki odpravljali, da posedejo klopce v parku in ob kozarcu ali dveh kakšno rečejo.
 
Rdeča skrinjica njegove edine, ki jo je ljubil PDF natisni E-pošta
Prispeval Ana Pisar   
Nedelja, 22 Junij 2008 01:49
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika in Občinski odbor ZB za vrednote NOB sta pripravila literarni večer z Ivanom Sivcem. Slednji nam je v Kuharjevi dvorani predstavil eno najbolj odmevnih knjig zadnjega časa - Moji edini, ki jo ljubim.

Uvodno nas je v večer popeljala gospa Vlasta, ki je na kratko predstavila gosta večera, gospoda Sivca. Kot je omenila, je Ivan Sivec najbolj bran slovenski pisatelj, ki je napisal že 85 knjig, od teh 38 za mladino in 47 za odrasle. Njegova hiperproduktivnost pa se kaže tudi v številnih radijskih igrah, dramah in oddajah, saj je vrsto let služboval kot novinar RTV SLO, danes pa je že upokojen. Doktoriral je iz etnologije.

Še preden nas je nagovoril gospod Sivec, sta nam Vesna Kovačec na flavti in Blaž Satler za klavirjem zaigrala Češnjev cvet, pesem, ki jo je Karel Destovnik Kajuh napisal svoji Silvi Ponikvan. Sledila je dobra ura, v kateri nam je Ivan Sivec razjasnil okoliščine zaradi katerih je knjiga nastala, pripovedoval zgodbo, povedal o sebi in se nam prikazal kot odličen retorik, razgledan in uglajen gospod.

Literatura Ivana Sivca zajema širok spekter, saj je avtor pravljic, humoresk, popotniških knjig, knjig za mladino, napisal je več kot 2000 besedil za glasbo. Po Sivčevem mladinskem romanu Pozabljeni zaklad so leta 2001 posneli celovečerni mladinski film z enakim naslovom, ki je prejel zlato rolo. Napisal je tudi magistrsko nalogo na temo Avsenikov. Kritično je povzel današnje stanje glasbe na slovenskih tleh. Zanj ima vsekakor velik pomen narodna pesem.

Kot pravi, se sam najslabše počuti v pisarni, najbolje pa med ljudmi. Na srečo je zaradi novinarske službe imel možnost srečati se z velikim številom le teh. »Vsak človek nekaj prinese.« Tako je leta 1994 v Velenju med snemanjem oddaje o Kajuhu od gospoda Stropnika, s katerim je sodeloval, izvedel, da v Slovenj Gradcu na Šolski ulici 11 še živi Kajuhova prva ljubezen. Odpravil se je do gospe in tako se je pričelo sodelovanje, sad katerega je knjiga z naslovom Moji edini, ki jo ljubim, ki opisuje ljubezensko zgodbo med Karlom Destovnikom-Kajuhom in Marijo Medvedovo, njegovo prvo ljubeznijo.

Marija, ki živi še danes, prihaja iz dokaj bogate družine, Karel pa je bil revnejši. Njuni poti sta se srečali in za nekaj časa združili. Marija je namreč imela pisalni stroj, edini v Šoštanju, zato jo je Karel prosil, da je njegove rokopise pretipkala, da je pesmi lahko pošiljal v revije. Do julija 1941. leta sta bila skupaj, nato pa je Kajuh odšel med partizane in od takrat se nista videla.

Gospa Marija je na začetku srečanj, kot pravi Ivan Sivec, bila dokaj previdna in ni povsem razkrila zgodbe. Vse rokopise in tudi pisma, ki jih je Kajuh pošiljal Mariji, je shranjevala v rdeči šatuljici. To je potem predala gospodu Sivcu z namenom, da takrat, ko odide iz tega sveta, pisem in rokopisev ne vržejo stran, saj bi se s tem povzročila velika škoda, ampak se gradivo ohrani. Gospod Sivec pa je zanje že poskrbel, saj jih je predal Narodni in univerzitetni knjižnici.

Ivan Sivec je tako bolj ali manj sam razpoznaval, da je bila ta ljubezen nekaj velikega, kajti gospa Marija je bila skromna. Ko mu je pokazala majhno fotografijo, na kateri je bil Karel, je na njeni hrbtni strani prebral: Moji edini, ki jo ljubim za spomin. In tako se je pojavila misel za naslov knjige, v kateri poleg ljubezenske zgodbe, fotografij, pisem in rokopisov, najdemo tudi nekatere Kajuhove neobjavljene pesmi in seveda tudi pesmi, ki so nam že znane.

Karel Destovnik-Kajuh je kasneje imel še dve dekleti, toda tokrat nam je v vednost ponujena zgodba njegove prve ljubezni, katere fotografija opremlja naslovnico knjige. Ta pa je že doživela ponatis. »Karel je bil odličen partizanski pesnik, lirik in zagotovo bi bil tudi odličen pisatelj (sodeč po pismih),« dodaja Ivan Sivec.

Literarni večer z Ivanom Sivcem je tako nekako zaključil pomladna dogajanja v knjižnici, kot je dejala Irena Oder, saj tudi knjižnica 'odhaja na počitnice'. Vsekakor gre pohvala Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika za kvalitetne literarne dogodke in upamo, da bomo v jeseni deležnih novih.


Odlomek iz Kajuhovega pisma Mariji Medvedovi
(vir: http://www.ivan.sivec.net/biografski_romani/moji_edini_ki_jo_ljubim.php)

»Čudna si, in če pomislim, da Te imam tako rad, da Ti svoje ljubezni niti ne morem sam v vsej globini razkriti, se me polašča po Tvojem pisanju silna, brezmejna žalost. To, kar je lačnemu kruh, kar žejnemu voda, kar drevesu sonce in kar življenju zemlja, vse to si zame Ti. Vzemi drevesu sonce, pa boš videla, da ne more brez njega; vzemi življenju zemljo, tisto bogato zemljo, polno sil in moči, pa boš videla, da bo shiralo in zgnilo. In vzemi meni sebe, umrl bom kot drevo brez sonca, kot lačen brez kruha. Telo bi še ostalo, bilo bi kot izsušeno, mrtvo drevo, toda v moji notranjosti bi se vse podrlo in nobena lučka, še tako drobna lučka, ki bi mi svetila v praznoto in temačnost naših dni, ne bi bilo več. Pred seboj imam Tvojo sliko. Na njej si vsa dobra in nežna, iz nje prihaja vame toliko lepih občutkov in toliko sil, da mi je neznosno, če pomislim, da bi moralo biti vsega konec, da ne bi imel prav nikogar več, ki bi mi bil tako dober in ljubeč, kot si mi Ti. Občutek, da bi lahko izgubil najboljšega tovariša, ki me do dna razume in človeka, ki me ljubi in ki ga jaz neizmerno ljubim, me dela zagrenjenega in neznansko potrtega. In prav vsled vseh teh reči, Te ne bi mogel nikdar zapustiti, nikdar ne bi mogel zavreči Tvoje ljubezni in steptati v svojem srcu svojo, kajti ubil bi samega sebe.« 
 
Vlada za pokrajinsko zakonodajo PDF natisni E-pošta
Prispeval Jernej Prodnik   
Nedelja, 15 Junij 2008 22:52
V Kulturnem domu Slovenj Gradec so v četrtek zvečer predstavniki vlade prisotne prepričevali o nujnosti sprejetja pokrajinske zakonodaje. Srečanje je minilo predvsem v luči podpore predlogu, o katerem se bo odločalo na prihajajočemu nedeljskemu referendumu. Na Koroškem se očitno kanita v prihodnosti cediti med in mleko.

Predstavitve so se udeležili: najnovejša članica Janševe vlade, ministrica za zdravje Zofija Mazej-Kukovič, minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, minister za pravosodje Lovro Šturm, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc ter državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj.

Za moderatorko debate je bila določena kar Mazej-Kukovičeva, ki ji ob retoričnih spretnostih ta naloga ni delala prevelikih težav. Poleg ustvarjanja na trenutke že preveč sproščenega vzdušja (»atraktivni Ivan Žagar«, ki po njenem ni polpismen, saj je vendar doktor znanosti), je bilo za slušatelje še bolj zabavno njeno gibanje po vseh mogočih področjih, za katera je vprašanje, če so čisto v njeni domeni.

V svojih govorih je namreč od moderiranja šla vse do učenja podjetniške miselnosti, ki zahteva kar kulturni preobrat, pa kratke analize nenormalno visoke brezposelnosti na Koroškem, apela na državne uslužbence, da morajo biti v službi državljanov (kupec – očitno edina preostala definicija za posameznika – je kralj tudi za državne uslužbence), mnogih turističnih priložnosti, ki se ponujajo z zdravstvom in nevarnih bolezni, ki so le še en korak stran.

Publika je bila setavljena predvsem iz svetnikov in županov občin ter predstavnikov sedme sile, slišali pa so torej lahko kratek vodič kako uspešno voditi v kapitalistični državi. Malce preveč resnih tem za kratko okroglo mizo, avtorju tega članka pa se zdi sporen predvsem ministričin pogled na zdravstvo, kjer je prevladovala kratka razdelava t.i. zdravstvenega turizma.

Iz te perspektive bi Slovenija postala zdravstveni servis, počitniški rezort za turiste, ki bi si med ogledovanjem znamenitosti privoščili še telesno popravilo. Ministrica takšno zdravstveno oskrbo vidi kot »podjetniško priložnost«, v tem pa vidi tudi priložnost za mlade. Osebna načela avtorju prispevka ne dopuščajo reduciranja zdravstva na luksuzen nadstandard za tiste, ki imajo dovolj globoke žepe, zato se je ob to gledišče moral obregniti. Zna pa biti to simptomatično stališče za zdravstveno politiko trenutne vlade.

Ostali govorci so bili precej manj aktivni, vladna predstavitev pa je zaradi razbijanja napetosti s strani Mazej-Kukovičeve minila v idiličnem vzdušju. Lovro Šturm, ki sicer ni deloval zainteresirano, je opomnil na zgodovinsko vlogo Koroške, ker je na tem mestu včasih bila Karantanija. Relevanten prispevek k debati je bil ob omembi subsidiarnosti, po kateri so naloge iz višjih nivojev uprave (država) prenešene na nižje (pokrajina, občina), če to pripomore k večji učinkovitosti.

Ivan Žagar, v vladnih vrstah poimenovan kar minister za pokrajine, je bil v četrtek še najbolj pristojen za predstavljanje pokrajinske zakonodaje, predlog pa je primerjal s Švicarskimi kantoni. Pri podpiranju zakonodaje se je osredotočil predvsem na številke, po katerih bo na Koroško iz Ljubljane prenešenih 150 delovnih mest (brez povečevanja številčnosti državne administracije), ob dodelitvi 39,5 milijonov evrov težkega proračuna pa bi slabih 19 milijonov bilo namenjenih izključno razvojnim nalogam Koroške pokrajine.

Pokrajine so vzvod za zmanjševanje razvojnih razlik v Sloveniji, tako Žagar, projekt pa je skupaj z zakonodajo pripeljan že skoraj do konca. Po tem predlogu se občinam ne bi odvzemalo nobenih pristojnosti, zato to ne bi bilo uvajanje pokrajinskega centralizma, lahko pa bi občine pristojnosti prenesle na pokrajine same. Minister je izpostavil predvsem naraščanje razlik in ob tem opozoril, da bi nesprejetje te zakonodaje zopet najbrž vodilo v prestavitev tega nujnega procesa za nedoločen čas.

Ob odprtju debate je idilično vzdušje prijateljskega pomenkovanja enakomislečih najprej pokvaril župan Slovenj Gradca, Matjaž Zanoškar. Izrazil je svoje razočaranje, kako so v vladi Korošcem vrgli kost, da naj se sami odločijo za center pokrajine, ko pa se je osem od dvanajstih občin opredelilo za Slovenj Gradec, so začeli iskati drugačne rešitve. Nekajminutni Zanoškarjev govor, v katerem se je poleg odločne podpore zakonodaji osredotočil skoraj izključno na to temo – ob tem pa večkrat poudaril, da gre v primeru centra pokrajine za marginalno zadevo – je najbrž marsikomu izzvenel kot obnavljanje že standardnega pričkanja na Koroškem.

Sledil je medel odgovor Žagarja, ki ni imel prav veliko za opraviti s pritoževanjem Zanoškarja, saj se ni dotaknil razlogov, zakaj takšna odločitev vlade. Županu Slovenj Gradca lahko pritrdimo v tem, da naj se Korošci sami odločijo, kje bo center pokrajine. Koliko so za predstavljanje mnenja vseh Korošcev z morebitnim poprejšnjim kupčkanjem pristojni le župani pa je druga zgodba. V tem primeru se zdi edina smiselna pot vse-Koroški referendum, kjer bi lahko bila neposredno izražena volja ljudi o tem vprašanju. To je tudi edina možna pot, da se vsaj približno to poglavje za vedno zapre in ne odpira znova pri vsakem skupnem projektu.

K besedi se je nato prijavil župan Raven na Koroškem, Tomaž Rožen, ki je pričakovano pozdravil vladni projekt pokrajin, ob tem pa izrazil upanje, da se bo odločanje o nekaterih stvareh prestavilo na to raven. Ob besedah, da se Koroškim občinam ni uspelo zmeniti za financiranje par tisoč evrov težkega projekta novega regijskega centra za pomoč zasvojenim, pa se moramo vprašati, kakšne mediacijske sposobnosti imajo Koroški politiki in kako trmoglavi so lahko.

Idile je dokončno bilo konec, ko je do besede prišel predsednik Socialnih Demokratov v Slovenje Gradcu, Jurij Šumečnik, ki je prisostoval z nekaterimi drugimi člani stranke. Ponovil je nekatere znane očitke, zaradi katerih opozicijska SD nasprotuje pokrajinski zakonodaji, in kritiziral številke, ki jih je predstavil Ivan Žagar.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 
Zares v Radljah, Lipa 500 metrov pod zemljo PDF natisni E-pošta
Prispeval Jernej Prodnik, Foto: Karli Hudnik   
Sobota, 14 Junij 2008 17:20
V četrtek, 12. junija, se je v Radljah ob Dravi srečala stranka Zares. Člani in simpatizerji stranke so pozdravili predsednika Gregorja Golobiča in dva že znana kandidata za prihajajoče parlamentarne volitve: Matjaža Steržeta in Irmo Pavlinič-Krebs. Istega dne, le da nekaj ur prej, je novinarsko konferenco imela še ena stranka, ki je nastala nedolgo tega. V mežiškem rudniku je 500 metrov pod zemljo razpravljala Lipa.

Zaresovci so se proti večeru zbrali v Hotelu Vabo, v sproščenem vzdušju pa je vse prisotne s humorističnimi vložki zabavala gledališka skupina Pitoni z.o.o. Predsednik stranke Gregor Golobič je predstavil vizijo stranke ter poudaril željo po odprtosti, samoomejevanju in čim večjem vključevanju.

Spregovorila sta tudi dva že znana Koroška kandidata za državnozborske volitve, ki bodo v jeseni. Irma Pavlinič Krebs, bivša članica LDS in od leta 2000 do 2004 podpredsednica parlamenta, bo kandidirala v volilnem okraju Ravne na Koroškem. Matjaž Sterže, podžupan občine Vuzenica in predsednik pokrajinskega odbora Zares (glej novico), pa bo kandidat v okraju Dravograd-Radlje ob Dravi.

Kandidat stranke Zares za volilni okraj Slovenj Gradec še ni dokončno znan, po kuloarjih pa se govori, da naj bi imel največ možnosti ambiciozni Boris Raj. Raj je bil lani jeseni Steržetov protikandidat za predsednika pokrajinskega odbora, za državnozborsko kandidaturo pa naj bi se zavzemal predvsem sam.


Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 
Obnove platoja (še) ne bo PDF natisni E-pošta
Prispeval Igor Ranc   
Sreda, 11 Junij 2008 02:00
Kot smo poročali že tukaj, je zadnje neurje na Ravnah na Koroškem zopet opozorilo na problem slabe urejenosti odtočnih kanalov in druge infrastrukture na parkirišču pred blagovnico Tuš na Čečovju.

Obnova platoja, Čečovje
Klavrna podoba centralne ploščadi na Čečovju

Kot je razvidno iz odgovora strokovne službe Občine Ravne na Koroškem, je občina lastnica parkirišča od marca 2007, ko je z družbo Metal podpisala pogodbo o uskladitvi dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja. Do sedaj so na parkirišču izvajali najnujnejša vzdrževalna in sanacijska dela, predvsem krpanje udarnih jam in delno zamenjavo litoželeznih meteornih jaškov za odvajanje meteornih voda.

Po besedah strokovne službe je v planu dela za leto 2008 izdelava idejnih zasnov za ureditev celotnega območja v nekakšen trg s parkirišči, površinami za pešce, prostor za kulturne prireditve in drugo. Pri čemer sredstev za izdelavo projektno-tehnične dokumentacije v proračunu Občine za leto 2008 ni.

Župan mag. Tomaž Rožen je povedal, da se bo začel proračun za leto 2009 oblikovati avgusta, ter da bo predvidoma sprejet novembra 2008. Zaradi same narave sprejemanja proračuna, ki vključuje kompromis med potrebami in zmožnostmi, zaenkrat še ne more oceniti, ali bo obnova parkirišča umeščena v proračun.

Kdaj bodo idejni predlogi za ureditev parkirišča pripravljeni nam ni uspelo izvedeti. Rožen je še dejal, da o predvideni višini investicije ne more govoriti, saj je potrebno počakati na izdelavo projektne dokumentacije. Dejstvo je, da bodo o obnovi parkirišča odločali predvsem svetniki, strokovne službe pa imajo glede na vse zbrane podatke slaba dva meseca, da pripravijo idejni projekt in projektno dokumentacijo. V nasprotnem primeru bo čečovski plato najverjetneje pod vodo tudi leta 2009. 
 
<< Začetek < Prejšnja 131 132 133 134 135 136 137 Naslednja > Konec >>

Stran 131 od 137
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti