Danes se začenja evropski teden cepljenja, ki je namenjen zlasti poudarjanju pomena cepljenja in ga obeležujemo že od leta 2005. Raziskave namreč kažejo, da je v prizadevanjih za boljšo kakovost življenja prav cepljenje prineslo človeštvu največje koristi. Z njim so bile že premagane črne koze, kmalu se pričakuje izkoreninjenje otroške paralize. Zmanjšuje se tudi število zbolelih za drugimi nalezljivimi boleznimi, nenehno pa potekajo raziskave in razvoj novih cepiv, s katerimi bi bolje zavarovali zdravje ljudi.  

Cepljenje najučinkoviteje varuje pred številnimi nalezljivimi boleznimi. Nekatere »bitke« z nalezljivimi boleznimi so dobljene, »vojna« še ne

Ob tej priložnosti bi vas radi opozorili na nekatere ključne prednosti in pomanjkljivosti na področju cepljenja v Sloveniji, hkrati pa vam želimo predstaviti tudi nekaj novosti in poudariti pomen razvoja cepiv.  

Uspešen program cepljenja predšolskih in šolskih otrok

Slovenija ima vzpostavljen uspešen nacionalni program cepljenja predšolskih in šolskih otrok, ki se letno posodablja glede na epidemiološko situacijo; ves čas sledimo novim strokovnim spoznanjem in razvoju novih cepiv. Program je univerzalen in za vse otroke brezplačen ter vključuje cepljenja proti desetim nalezljivim boleznim, cepi pa se večina otrok. Kot rezultat tega se nekatere nalezljive bolezni pri nas ne pojavljajo več. Tako že več desetletij nimamo bolnikov z davico ali otroško paralizo in tudi ne tetanusa pri otrocih. V zadnjih desetih letih nismo zabeležili nobenega primera ošpic in le posamezne primere rdečk in mumpsa.  

Premalo ljudi cepljenih proti gripi

Žal je precepljenost proti nekaterim drugim boleznim v Sloveniji zelo nizka in zaostaja za povprečjem v državah Evropske unije (EU). Delež cepljenih proti gripi v skupinah z večjim tveganjem za težji potek bolezni, na primer pri starejših osebah in kroničnih bolnikih, je zelo nizek (v zadnjih letih okrog 30%), kar nas uvršča na dno lestvice držav EU. Še vedno smo daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi do leta 2010 dosegli, da bi se proti gripi cepilo najmanj 75% starejših ljudi.  

Letošnji novosti v programu cepljenja: HPV, oslovski kašelj

Ena glavnih letošnjih novosti na področju cepljenja je uvajanje brezplačnega cepljenja proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV). Gre za neobvezno cepljenje deklic v starosti od 11 do 12 let, katerega glavni namen je preprečevanje raka materničnega vratu, in bo opravljeno v okviru sistematskega pregleda. Poleg tega nacionalni program cepljenja za leto 2009 prinaša dodaten odmerek cepiva proti oslovskemu kašlju za otroke v 3. razredu, ki ga bodo prejeli skupaj s cepivom proti davici in tetanusu. Dodaten odmerek je bil uveden zaradi povečanja obolevnosti za oslovskim kašljem v zadnjih letih, predvsem v starostni skupini od 8–12 let.

Nalezljive bolezni še grozijo, upanje oprto na razvoj cepiv

Izkušnje kažejo, da so cepljenja prinesla ogromno koristi ne le za posameznika, temveč za vse človeštvo. Toda napačno bi bilo sklepati, da smo vojno z nalezljivimi boleznimi že dobili. Zaradi velike mobilnosti ljudi in blaga, čedalje večjega števila ljudi z okrnjeno imunostjo in nagle rasti odpornosti mikrobov proti antibiotikom se bomo vse teže spopadali z nevarnimi okužbami. Na to opozarjajo ugledni strokovnjaki in mednarodne organizacije, ki največ upanja, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost, opirajo na čim hitrejši razvoj cepiv proti nalezljivim boleznim, ki grozijo celo s pandemsko razsežnostjo.