|
 »Poezija, ki pleza v višave, plava v deročih rekah in slika jesensko listje z bakreno barvo…« Tako je pesniški zbirki Jezero Fewa in konj, sodobnega nepalskega avtorja Yuyutsuja R.D. Sharme na pot zapisal pesnik Ronny Someck, Sharmin sodobnik, rojen v Bagdadu.
Živeč v bližini Everesta, je Yuyutsu Ram Dass(R.D.)Sharma pesnik, ki svojo z naravo prežeto in na nepalsko zavest apelirajočo poezijo, prebira in predstavlja širom po svetu. Anglist, ki je sestavil in uredil več v angleščino prevedenih antologij sodobne nepalske poezije, se je rodil v Nakodarju v Pandžabu, živi pa v Katmanduju in New Delhiju. Ploden ustvarjalec, všečen očem kritikov poezije, prevode njegovih del lahko prebirate v nemščini, italijanščini, nizozemščini, španščini, francoščini in hebrejščini, je izdal deset pesniških zbirk in en roman. Poleg pisanja poezije in kolumn aktivno prevaja v angleški jezik, ukvarjal pa se je tudi z gledališčem. Pesmi iz recenzirane zbirke Fewa in konj so bile tako tudi del produkcije A Passage to India v izvedbi Vitalist Theatre iz Chicaga.
Knjiga je bila izdana pri založbi SODOBNOST INTERNATIONAL. Po večkratnem prebiranju pesmi, ki so v zbirki razdeljene v tri sklope, poimenovane Mule, Gola ženska in Vsebinska metamorfoza, se pred bralcem odpre nepalska pokrajina kot jo vidi in doživlja avtor. Poezija Sharme ni poezija na prvo žogo. Premišljene metafore in okrasni pridevki se bodo morda bralca dotaknile šele pri drugem, tretjem prebiranju, kar bi lahko zmotilo njegovo percepcijo ter se mu zazdelo dolgočasno in nevredno ponovnega prebiranja.
Mule, prvi sklopu pesniške zbirke Fewa in konj, ponuja pesmi, katerih kitice so dvovrstičnice. Že pri prebiranju prvega sklopa lahko iz pesmi odvijemo rdečo nit pesniške zbirke. Vodo. Vodo v vseh oblikah, vonjih, stanjih in barvah. Če je v tej zbirki pesmi Sharmin koordinatni sistem poezije narava, se vse njegove pesmi srečajo v eni točki, poimenovani Voda. Voda je darilo nepalskega neba, darilo nepalskemu ljudstvu, je vrtinec pisateljevega življenja, ki prihaja na površje skozi zbrane pesmi. Tako bralca kot avtorja enkrat čez slap, drugič v čolnu, ponese po takšnih in drugačnih vodah, ki si podajajo struge vsakdanjikov blizu Himalaje, blizu jezer, v sožitju z naravo.
V drugem sklopu, poimenovanem Gola ženska, je ženska enkrat prispodoba jezera (Sijoče kot gola ženska/ se jezero preseli konju v srce…), spet drugič pa ji Sharma nadene realno podobo (Mlado dekle/ s škrlatnim pokrivalom/in krotkim petelinom čaka…). Avtorjeva Ženska/Voda je gibalo, ki je v hitrosti vsakdana ogledalo, v katerega bi se moralo, tako kot se pogosto pesnikovo, zazreti oko nepalskega ljudstva, in v njem kljub naglici modernega sveta najti pozabljene (ali nove) priložnosti za osmišljanje življenja. Dokaz, ki priča o resnici povedanega je pesem Najboljše pesmi, ki kot celovita prispodoba neposredno nagovori: Poljubi ki si jih/ zavrnila so bili najboljši/ tako kot pesmi/ o jezeru ki jih nisem napisal.
Zadnji sklop pesniške zbirke Vsebinska metamorfoza nosi popolnoma prilegajoče se ime
pesmim, ki jih v njem najdemo. Ne več samo narava, tukaj so predvsem doživljanja in izkušnje prilagajanja življenju v velikem mestu tiste, ki pritegnejo bralca. Vprašanja, ki se skozi naslove pesmi Pesem o moji smrti in vstajenju, Sovražniki poezije, Stran ostaja prazna…, porajajo pesniku so vprašanja, do katerih prej ko slej pride vsak pesnik, vsak bralec poezije. Unikatno pa je avtorjevo spopadanje z njimi, njihova predstavitev bralcu.
Vode pesniške zbirke Fewa in konj pripovedujejo nepalsko zgod(b)ovino in zgodbe današnjih dni. Pripovedujejo pa tudi zgodbo avtorja, ki v mislih z obal jezera Fewa, preko bolj oddaljenih regij potuje vse do Delhija, velikega mesta, kateremu se mora podrediti v lastnem boju in iskanju pomena ter vrednosti življenja.
Na poteh, ki jih riše poezija Yuyutsuja R.D. Sharme, ljubitelji poezije odkrijejo mističnost narave, mogočne gore, globoka jezera, male ljudi ter agonijo sodobnega časa. Sharma s svojimi izkušnjami, preoblečenimi in v koreografiji pesmi, nagovarja nepalsko ljudstvo. In vsakega bralca, ki se potopi do različnih globin te »vodne« poezije. Globine pa so, seveda, odvisne od čustev, vzgibov in stanj, v katera ga tokovi poezije zanesejo.
»Avtorjeva poezija je že dolgo del nepalske zavesti,« so napisali pri Kathmandu Post in takšni pesniki in pisatelji, ki pred bralce slikajo stanje in dogajanje nekega naroda skozi lastne doživljaje, ostanejo v bralčevi zavesti še dolgo po tem, ko se obrne zadnja stran knjige.
Pesniška zbirka Jezero Fewa in konj je v odličnem slovenskem prevodu Evalda Flisarja izšla leta 2008 pri založbi Sodobnost International, v knjižni zbirki Svetovna poezija. Ilustracije in oblikovanje ovitka zbirke je, tako kot mnoge druge naslovnice izdaj iste založbe, oblikovala ilustratorka in oblikovalka Sanja Janša.
Pri prvem prebiranju morda nekoliko »drugačna« poezija, ki pa se skozi prepletajoče miselne tokove avtorja razkrije kot pisana krpanka čustev in izkušenj nekega, od našega sveta (preveč) oddaljenega, ljudstva.
OCENA: 8/10
|
