|
Moški je imel grozno velik problem z jecljanjem in niti približno ni vedel, kje bi lahko bil vzrok. Skozi leta je šel k številnim zdravnikom, a nobeden od njih mu ni mogel pomagati. Končno pa je prišel dan, ko mu je eden izmed zdravnikom z zadovoljstvom lahko rekel, »Mislim, da sem odkril razlog za vaše jecljanje.« Moški mu odgovori: »R.., re.., rees? Ka.., ka.., kaj je po.., potem moj pr.., pro.. blem?« Zdravnik mu odgovori: »Glejte, kot veste, imate zelo velik, khm, penis. Moje ugotovitve kažejo, da teža vašega spolovila povzroča pretirano natezanje v vašem larinksu, zaradi česar nato jecljate. Edina rešitev je na žalost, da vam transplantiramo penis za drugega.« Ker je možak res bil izjemno naveličan svojega jecljanja, mu ni ostalo nič drugega, kot da predlog sprejme. Čez nekaj dni ga doktor kliče in mu pove, da so našli ustreznega darovalca, in tako lahko že naslednji dan pride na operacijo. Vse je potekalo brez zapletov in možak že dva dni po operaciji ni več jecljal. Sprva je bil navdušen nad pridobitvijo, vendar je nato hitro spoznal, da je tudi izgubil nekaj dragocenega. Kljub temu, da glede na povprečje nikakor ni bil prikrajšan, so dekleta vendarle pogrešale njegovo »batino«, kakor so pravile njegovemu spolovilu. Končno se po mesecu dni tuhtanja odloči, da tako ne bo šlo naprej in da bo šel nazaj k zdravniku in ga prosil, če bi lahko ponovila operacijo, le da v obratni smeri. »Zelo sem vam hvaležen za priložnost, da lahko govorim brez jecljanja, ampak res pogrešam svoj star penis. Bi lahko poiskali človeka, ki ste mu ga presadili naprej in ga prosili, da opraviva zamenjavo?« Zdravnik ga nekaj časa gleda in nato zmaje z glavo. »Go.., gos.. pod, n.., na.., na.., žalost, to ne, ne.., bo mogoče«.
|