Žena pošlje moža na tržnico, naj kupi kilogram polžev, da bodo imeli za kosilo francosko specialiteto.

Mož se odpravi, vendar na poti s tržnice sreča prijatelja, s katerim se že dolgo nista videla. Po kratkem pogovoru zavijeta v bližnjo gostilno in se ga napijeta.

Pozno zvečer se mož z vrečko polžev vrne domov. Pred vhodna vrata zloži polže na tla in pogumno pozvoni.

Žena vsa razjarjena odpre vrata in še preden odpre usta, mož pogleda polže in reče: »No pridite polžki moji, že tako smo pozni!«