Tri punce stojijo pred ogledalom. A to ni navadno ogledalo. Ima namreč posebno moč, s katero nagradi resnicoljube, tisti, ki pa se pred njim zlažejo, za vedno izginejo.

Pa pristopi k ogledalu najprej debela rjavolaska in pravi: »Mislim, da sem najbolj suha oseba na tem svetu.«
*PUF*, in rjavolaska izgine iz občestva.

Za njo k ogledalu pristopi grda rdečelaska in pravi: »Mislim, da sem najlepša oseba, ki je kadarkoli tlačila zemljo.«
*PUF*, za rjavolasko izgine še rdečelaska.

Zadnja k ogledalu pristopi blondinka in pravi: »Mislim, ...«

*PUF*

Joža je bil izredno navdušen nad svojo najnovejšo pridobitvijo – lovsko puško. Odločil se jo je stestirati in imel je srečo, kajti že kmalu je v gozdu naletel na majhnega rjavega medveda in ga ustrelil.

Ko se je ravno zamišljeno sklanjal nad trofejo in jo v mislih že videl nad domačim kaminom, je začutil lahen udarec po ramenu

Obrnil se je in za njim je stal velik rjavi medved, ki ni ovinkaril: »Joža, dam ti dve možnosti. Ali te raztrgam na kosce ali pa boš nastavil svojo zadnjico.«

Čeprav izbira ni bila ravno rožnata, se Joža vseeno odloči živeti. Več kot dva tedna ni mogel normalno sedeti, a si je opomogel in ves gnev, ki ga je nabiral v sebi,  je sprostil šele ko je ponovno odšel v gozd, našel velikega rjavega medveda in ga ustrelil.

Toda ravno v trenutku zmagoslavja je ponovno začutil lahen udarec po rami. Za njim je stal velik črn grizli, ki je Jožana ponovno soočil z izbiro med smrtjo ali pa izredno grobim seksom.

Joža si tokrat več kot pol leta ni opomogel, toda s pomočjo družino mu je uspelo. Maščevanje je koval vse dni, ki jih je preležal v bolniški postelji in ko se je počutil dovolj vitalnega, se je odpravil v gozd ter poiskal in ustrelil krvnika svoje zadnjice.

V tem trenutku je za svojim hrbtom zaslišal globok glas. Za njim  je stal ogromen polarni medved in dejal: »Joža, ti pa ne hodiš v gozd lovit, kajne?«

Vojni veteran prve Zalivske vojne na svojem nostalgičnem potovanju po krajih kjer se je nekoč bojeval opazi nenavaden sociološki preskok. V spominu je namreč imel, da so ženske vedno hodile nekaj korakov ZA moškimi.

Ob tokratnem obisku pa je upokojeni vojak videl, da so ženske vedno hodile dvajset korakov pred moškimi.

Iz radovednosti ustavi domačinko ter jo povpraša o vzrokih za to nenavadno a hvalevredno zamenjavo vlog v družbi.

Kuvajtsko dekle je v svoji razlagi kratko in jedrnato: »Mine.«

Pijanček se opoteče iz lokalnega pajzla ravno v trenutku, ko mimo pridivja gasilni avto s prižgano sireno.

Brez obotavljanja se opiti mož zažene za sireno, teče na vso moč, dokler se ves upehan ne zgrudi.

Ležeč na tleh pri sebi obupano zamrmra: »Če pa se bomo pa tako šli, pa lahko kar imate tisti prekleti sladoled!«

Žena pošlje moža na tržnico, naj kupi kilogram polžev, da bodo imeli za kosilo francosko specialiteto.

Mož se odpravi, vendar na poti s tržnice sreča prijatelja, s katerim se že dolgo nista videla. Po kratkem pogovoru zavijeta v bližnjo gostilno in se ga napijeta.

Pozno zvečer se mož z vrečko polžev vrne domov. Pred vhodna vrata zloži polže na tla in pogumno pozvoni.

Žena vsa razjarjena odpre vrata in še preden odpre usta, mož pogleda polže in reče: »No pridite polžki moji, že tako smo pozni!«

Nekega dne v vrtcu učiteljica reče učencem: »Tukaj imam 2 evra in jih bom dala tistemu, ki bo uganil kdo je najslavnejši človek, ki je kadarkoli živel.«

Fantek po rodu iz Irske dvigne roko in reče: »To je bil Sv. Patrik! » Učiteljica reče: "Ne Sean, nimaš prav.»

Potem dvigne roko Škot in reče: »Zagotovo je to Sv. Andrej! » Ne, Hamish tudi ti se motiš.»

Končno židovski deček dvigne roko in reče: »To je bil Jezus Kristus! »Učiteljica na to reče: »Točno tako, prav imaš. Sedaj pa pridi sem po svoja 2 evra.»

Ko mu da denar mu reče: »Marvin, glede na to, da si žid, sem presenečena, da si rekel Jezus Kristus.»

Marvin pa reče: »No ja, saj sicer vem, da je to Mojzes, ampak denar je le denar.«