Bajta Kšajtni Knjiga Tomo Novosel, Romana Kovač - Onomatopoetikon življenja (2008)

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Tomo Novosel, Romana Kovač - Onomatopoetikon življenja (2008) PDF natisni E-pošta
Prispeval Simon Orgulan   
Sreda, 03 December 2008 00:00

Tomo Novosel, Romana Kovač - Onomatopoetikon življenja (2008)Mlada študenta in takorekoč 'frišna' koroška avtorja sta se sicer že pojavila na papirju v določenih delih revij (omenimo Odsevanja), a tokrat sta želela tiste svoje besede razdeliti med širšo publiko predvsem na svoj način – torej s knjigo, ki ju bi naj tako predstavila, kot tudi pritegnila ljubitelje poezije različnih slogov in idej o tem in onem.

Onomatopoetikon življenja
je njun prvenec, ki skozi vse strani namiguje na njuno različnost ter prav tako v trenutkih prav strašljivo enotnost. Onomatopoetikon (v predgovoru omenjen kot glas, ki nam šine pred in po prebranih stvaritvah) je tukaj odvisen povsem od bralca oziroma omenjenega 'zakulisnega opazovalca'. 41 pesmi je v knjigi razdeljenih na pet odsekov, ki nam prikažejo stvaritve vsakega avtorja posebej, na včasih bizaren cik-cak način, a potrebno je omeniti, da tudi po tematiki, kar se na koncu izkaže kot dokaj dobra izbira.

Knjigo se lahko in naj bere na več načinov, saj tako tisto morda na začetku skrito bistvo hitreje preide do nas, če nas že uspe najti. Po predgovoru se začne dokaj standardno s prvo t.i. rubriko/odsekom (kakor že želite) z imenom 'nonparazitna sreča' (Novosel), katera je, kot tudi naslednji odsek 'ljubezenski komentarji' (Kovač) predvsem v znamenju ljubezni oz. kar sreče same po sebi.

Morda je tu najjasnejša nit, ki ju bi utegnila povezovati v večjem spektru pogledov. Po eni strani oba najdemo v tistih 'ta lepih' trenutkih, a ju zasleduje monotona depresivnost, ki je v tem primeru ne zgolj navezana na ljubezen samo, ampak se karakterizira tudi po določenih kriterijih razočaranja, ki so odvisna od objekta poželenja ali pa od pesnikove ideologije življenja. Znajdemo se na točki, kjer ni točno razvidno ali je avtorju všeč ta faza ali pa nas skozi pristop enostavno nagovarja, da smehljaje sprejmemo tegobe bivanja. Novosel tu rad (a dokaj elegantno) skače med morbidnostjo v tematiko otroštva, kjer se bolj norčuje o poteku kroga življenja in iz pesmi o otroštvu in sanjah prav hitro preidemo v druge oblike, kot denimo prijateljstvo ter odkritost. Zatorej ta dva odseka ne nujno govorita o na prvi pogled nejasni ljubezni, temveč bolj vsemu, kar je podobno sreči, ki pa se v roki sprehaja z nesrečo.

Lahko bi rekli, da je glavni namig, da ne gre za stanje sreče, temveč zgolj za stanje poželenja le te, razplet napisanega pa ostaja odvisen od volje pesnikovega pisala. Na drugi strani Kovačeva ne dela drugega, zgolj da se tukaj omejuje na črno/belo plat ljubezni in tu je ta stik avtorjev razviden, ki se zgodi, če si le želimo.

V premajhni pižami za vedno veselo
na konec vseh mavric sveta


Tretji del 'nejunaški konfuz' (Novosel) nas popelje v vlogo, kjer sledimo protagonistu, ki razlaga svojo zgodbo preko številnih pesmi, ki ga prikazujejo na način pri kateremu bi lahko dejali, da beremo trenutke upodobljene v osebnem dnevniku. Tako se s trenutki vzdušje sicer menja, a ideja nadobčutka neudobja (ne-junak) je venomer prisotna in ne uide nam, da ne želi izginiti v nič. Tudi v zadnji pesmi tega dela, ki sicer je posvečena Jimu Morrisonu, najdemo ne-junaka s katerim se morda ne identificira le avtor ampak tudi bralec. Dobi se vtis, da je nejunaštvo usoda iz katere se ni mogoče razdreti, kakorkoli že bi si želel. Nejunak tako postane avtor in bralec, saj pri danemu vzdušju le težko oporekamo besedam, ki se zdijo povsem nenamenjene tujim očesom, a zaradi tega trčijo v bralca bolj konkretno od prvotnega namena.

Čeprav
tesno ta kravata se drži,
oprijema se
menda, da ravno prav


Morda zanimivo dejstvo, da se tukaj spet stika, kar se le zmore stikati med avtorjema, vsaj po emocionalni plati. Četrti odsek 'obrazi nesreče' (Kovač) nam prikazuje podobno vzdušje, a drugega človeka. Omeniti velja, da je tu spet na bralčevi presoji glede stika oz. nadaljevanja tega 'tavanja' katerega se občutkovno poslužuje sam nejunak. Občutek morbidnosti, težkih ramen in 'vztrajati ali biti dokončno poražen' pa se vleče do začetka novega odseka, za katerega pa lahko v tem primeru trdimo, da je namenjen sam sebi in ne več neki celoti.

Moj sovražnik, moja usoda, moje edino

Novosel torej zaključi z 'njej, ki ji ni uspelo biti' , kjer se naslanja na en in edinstven objekt, kateremu je namenjenih vseh par pesmi, ki jih najdemo za finiš. Objekt (tukaj ne nujno poželenja) je resnica, ki pa je prikazana iz različnih pogledov (tudi moralni priokus) – avtor se tukaj noče zmeniti za ultimativno mnenje o 'njej' in se raje izogne dilemi jasnih linij, zatorej menja načine pristopa. Srečamo se s filozofskim pristopom (tudi) Platona/Andersa, kjer se bralca spodbuja k radovednosti, a hkrati bizarno označi kot nekoga, ki je tako ali tako ujet v neresnico. Tukaj avtor prav nadleguje bralca, da se naj odloči za svoj osebni pristop do ideje o resnici oz. o njenem obstoju, tako da je razplet odprt in odvisen od tega, kako se bralec želi spopadati z izrečenim, če sploh. Nekako zadnje pesmi zapečatijo celotno zbirko, a ravno tukaj (vsem in hkrati praznemu nikomur) se včasih dobi občutek, da pesmi ne predstavljajo zgolj same sebe, ampak svojevrstno zgodbo, ki se v naših življenjih vedno ponavlja.

V brezzvočnem ti prostoru
šepeta le gola vest


Ocena:9/10

 

Naključno iz Kšajtnih

Katja Martinčič - Č-B ples
Rubrika: Leposlovne objave
Katja Martinčič - Č-B ples V petek zvečer. Ples v maskah, premišljeno izbrana glasba, pritajena žaltava svetloba, dresscode črno-bel,...
Michael Patrick King - Sex And The City (2008)
Rubrika: Film
Filmsko nadaljevanje serije Seks v mestu prinaša malo novega. Zgodba, ki izpade kot podaljšana verzija ene serijske epizode, sicer ima svoje...
Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Rubrika: Kulturniški profili
TUKAJ (http://www.mohorjeva.org/knjiga.php?id_knjiga=625), v kratkem pa lahko pričakujete recenzijo tudi na naših straneh.
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti