Lokacija: Bistra, Črna na Koroškem
Od starta do cilja: naselje Pristava - kmetija Cvelbar - Napotnik - Zajčji klanec - Razpotje (proti Najevski lipi) - Lužnik (nazaj do Pristave po obratnem vrstnem redu)
Dožina: 9 km
Čas: 50-60 min (hoja cca 1h 45 min)
Težavnost: 3,5/5

Opis poti: Ker ste se že dobro segreli in naredili vse raztezne vaje, ste pripravljeni, da boste športu namenili kakšno uro vašega dragocenega časa. No, ker ste se morali še segreti in raztegniti, boste prikrajšani za uro in četrt. A tako pač je, za vse je potreben čas. Če vam je pred tekom že žal, da boste morali kasneje hiteti, ker ste s tem zamudili sto in eno stvar (na internetu), bodite že zdaj povsem brez slabe vesti, ker, verjemite, ste s tem naredili veliko več, kot pa bi sicer utegnili storiti za domači pisalni mizi. Kaj šele na domačem kavču. Okej, dovolj pretiravanja. Gremo tečt: začnemo nekje na Pristavi, če ste z avtom, lahko ročno zavoro zategnete pri črnjanskem stadionu in se odpravite proti Bistri. Najprej boste tekli mimo kmetije Pongračič, kmalu za tem pa pri Pravhartu zavijete levo za Najevsko lipo, Ježevo, Smrekovec in druge destinacije, ki so zapisane na številnih tablah pred mostom čez reko Mežo.

Na tem predelu bo pot še dokaj ravna, zato lahko izberete malo močnejši tempo, ki ga lahko nadaljujete mimo kmetije Cvelbar, dvesto metrov kasneje pa se bo začel že prvi manjši vzpon, ki pa ne trajal ravno dolgo, saj boste po stotih metrih ujeli še zadnjo ravnino na vašem teku. Trajala bo do Napotnika (za orientacijo glej hišo v spodnji fotogaleriji; ja, samo ena je ...), od tam naprej pa se začne pot nenehno vzpenjati. Pred Zajčjim klancem oziroma pred Zajčjim kvancem, kot mu rečemo v Črni, nekoliko zmanjšajte hitrost, ker vas zna v nasprotnem pobrati že pred vrhom. Ker ste ubogali nasvet, je vaš tek popolnoma pod nadzorom, tempo je ravno pravi, pulz in dihanje sta v mejah normale. Naklon se je zdaj malo zmanjšal, a ne za dolgo: že za desnim ovinkom vas čaka nov vzpon, ki bo trajal kakšnih štiristo metrov, dokler ne boste prispeli do Razpotja. Garmim bi vam dejal, da v krožišču izbirite drugi izvoz, ki vodi proti Najevski lipi. Enostavneje: pojdite naravnost.

Čez dobrih sto metrov nikar ne zavijte desno v Hlipovec, ker boste morali zaradi tega napisati novo, drugo verzijo Teka po Koroškem. Če želite, pa le. (Bomo veseli). Od cilja v eno smer ste zdaj oddaljeni samo še kakšnih par sto metrov, zato se lahko že malo bahate, saj ste s tekom opravili brez večjih problemov. Ko boste prispeli do prometnega znaka, na katerem sta številki štiri in nič, se ustavite, saj se bojite psov. In ja, pri Lužniku, le malo naprej od tega znaka, ga imajo. Je pa privezan, zato le brez panike. Malo ste si odpočili, naredili par razteznih vaj, začelo vas je zebsti (v času pričujočega teka je, kot lahko vidite na spodnjih fotografijah, močno snežilo), zato je najbolje, da se čimprej odpravite nazaj v dolino. Tek navzdol se včasih zdi zgolj formalnost, a mnogokrat temu ni tako: če boste pretiravali, vas noge na cilju pri stadionu resda še ne bodo bolele. Tudi zvečer bo dokaj okej. Naslednji dan pa se zna zgoditi klasičen "musklfibr", zato raje bolj počasi. Svoje ste tako ali tako že naredili, ko ste tekli navzgor.

Želite sodelovati in sooblikovati tole rubriko? Več o tem lahko izveste tukaj.