|
Preberite si krajši intervju z Rokom Sagmeistrom, perspektivnim plavalcem plavalnega kluba Fužinar. Preverite tudi kaj boste lahko brali v jutrišnji izdaji koroškega športnega štirinajstdnevnika Karizma.
Rok Sagmeister
plavalec PK Fužinar

|
Slovenski rekordi, katerih lastnik je Rok Sagmeister:
|
|
mlajši dečki (50 m bazen):
|
50, 100 kravl, 50 hrbtno, klubska štafeta 4x100 kravl in 4x100 mešano
|
|
mlajši dečki (25 m bazen):
|
50, 100 hrbtno in 100 mešano
|
|
dečki (50 m bazen):
|
50, 100 prosto, 100 hrbtno, 200 mešano, klubska štafeta 4x100 kravl in 4x200 kravl
|
|
dečki (25 m bazen):
|
100, 200 kravl , 200 hrbtno, 100 mešano, klubska štafeta 4x100 kravl
|
|
kadeti (50 m bazen) :
|
50 hrbtno, reprezentančna štafeta 4x100 kravl in 4x200 kravl
|
|
mladinci (50 m bazen):
|
reprezentančna štafeta 4x200 kravl
|
Plavalni klub Fužinar slovi po dobrih trenerjih, ki mladim plavalkam in plavalcem pomagajo pri razvoju in do odličnih rezultatov. Koga bi izpostavil ti?
Izpostavil ne bi nobenega od trenerjev. Zadovoljen sem bil s svojim prejšnjim trenerjem Gorazdom Podržavnikom, pri katerem sem treniral do 1. letnika gimnazije, prav tako pa sem zelo zadovoljen z zdajšnjim trenerjem Matijo Medveškom.
Pogoji za trening so na Ravnah odlični. Možnosti treniranja v olimpijskem bazenu v domačem kraju nima vsak, prihrani vam veliko poti. V bližini pa so še vsi spremljajoči objekti, ki vam omogočajo kvaliteten trening. Si s pogoji zadovoljen? Kaj bi še potrebovali za kvaliteten trening?
Odkar imamo na Ravnah olimpijski bazen, so pogoji za trening res odlični. Imamo možnost treninga v 50-metrskem bazenu, prav tako v 25-metrskem bazenu, pa tudi fitnes je zelo blizu. S pogoji sem zelo zadovoljen.
Je olimpijski bazen na Ravnah namenjen tudi rekreativcem?
Na to vprašanje ne bi znal odgovoriti, vem, da je poleti zagotovo namenjen tudi rekreativcem, toda kakšna je situacija pozimi, mi ni znano.
Vrhunsko plavanje poleg talenta zahteva veliko naporov in treningov. Koliko treningov na teden opraviš, ko nimaš na sporedu kake tekme? Treniraš tudi zjutraj pred šolskim poukom?
Res je, plavanje je zelo garaški šport in zahteva veliko odrekanja ter napornih treningov. Ko na sporedu nimamo tekem, na teden opravim 11 treningov v vodi, od ponedeljka do petka imam treninge vsak dan zjutraj od 6-8h in popoldne od 14.30-16.30h, v četrtek in torek pa zjutraj po treningu opravim še fitnes, in to v času, ko imamo na urniku športno vzgojo. Tukaj bi rad pohvalil športni oddelek gimnazije Ravne, kajti športnikom omogočijo skoraj vse, da bi lahko nemoteno in dobro trenirali, hkrati pa tudi uspešno opravljali šolske obveznosti.
Glede na količino treningov, napore in vse ostalo – si pri regeneraciji pomagaš tudi s prehranskimi dopolnili ali je dovolj le dobra domača hrana?
Ko imamo res naporne treninge, poleg dobre domače hrane jemljem tudi vitamine za dvig odpornosti, da ne bi po nepotrebnem zbolel, kajti, ko si utrujen in izmučen od treninga, ti zelo pade odpornost in lahko zelo hitro zboliš.
Katera je tvoja paradna disciplina? Si se za discipline, v katerih največ tekmuješ, odločil sam ali je bil to predlog trenerjev?
Moja paradna disciplina ... Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, kajti lahko rečem, da v veliko disciplinah dosegam dobre rezultate. Trenutno lahko rečem, da je moja prva disciplina 200 metrov kravl, kjer imam po FINA lestvicah doseženih največ točk. Drugače pa plavam še delfin, hrbtno in mešano (kjer pa so vključene vse štiri tehnike plavanja in za dober rezultat je potrebno, da znaš dobro plavati vse štiri). Za discipline sem se odločil skupaj s trenerjem; ko sva videla, kakšno je stanje na treningu, sva izbrala discipline, v katerih sem potem nastopal na tekmi.
Na vseh večjih tekmovanjih se vrstijo rekordi, osebni, državni in svetovni. Je mogoče, da bi se to nadaljevalo v takem ritmu, če bo mednarodna plavalska zveza omejevala razvoj kopalk in drugih pripomočkov? Nekje so le meje ...
Mislim, da se bo ta ritem z ukinitvijo teh visoko tehnoloških kopalk morda malce ustavil, ampak mislim tudi, da vsi vrhunski plavalci tako trdo garajo na treningih, da se bo ta ritem čez nekaj časa spet začel dvigovati.
V svetu, tudi v Sloveniji, dosti več veljaš, če dosežeš dober izid v 50-metrskem bazenu kot v manjšem, 25-metrskem. Je to zgolj zaradi večje konkurence, ki nastopa na 50 m ali so za to tudi drugi razlogi?
Če povem čisto po pravici, o tem še nikoli nisem razmišljal, mislim pa, da je to zaradi tega, ker je res na velikih tekmah v 50-metrskem bazenu nekoliko večja konkurenca, pa tudi olimpijske igre potekajo v velikem bazenu.
Imaš težave s privajanjem oz. preklopom iz 25- na 50-metrski bazen in obratno? V katerem bazenu rajši nastopaš?
Posebnih težav s preklopom nimam. Raje pa nastopam v 50-metrskem bazenu.
Šolaš se na gimnaziji na Ravnah. Kam naprej? Damir Dugonjič trenira in študira v ZDA, na univerzi Berkeley. Imaš tudi ti podobne želje in ambicije?
Prvi cilj je uspešno zaključiti gimnazijo. Moje želje in ambicije pa so vsekakor, da bi šel študirat v ZDA, kajti tam imam možnost usklajevati šport s študijem, kar pa pri nas ni mogoče.
Lansko leto si nastopal tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v Pragi. Izboljšal si osebni rekord v vseh treh disciplinah, v katerih si nastopal, s štafeto pa ste postavili državni mladinski rekord na 4x200 kravl. Si bil zadovoljen z nastopi v Pragi? Je bila organizacija tekmovanja na visokem nivoju?
Z nastopi na MEP-u v Pragi sem zelo zadovoljen! Organizacija je bila na nivoju, tekmovanje je potekalo gladko, bivanje in hrana sta bila prav tako v redu, s prevozi v Pragi pa nismo imeli težav, saj smo stanovali v hotelu čez cesto od bazena, tako da prevozov nismo potrebovali.
Kakšna so pričakovanja letos, ko bo v mesecu juliju prvenstvo na Finskem?
Letos so moje ambicije nekoliko drugačne kot lansko leto, ko je bil moj cilj uvrstitev v reprezentanco za MEP. Letos bi rad dosegel rezultat, ki bo vreden več kot 800 točk po FINA lestvicah, saj bi s tem izpolnil normo za nastop na MEP-u in pa tudi normo za nastop na članskem evropskem prvenstvu. Hkrati pa se imam željo udeležiti prvih olimpijskih iger mladih, ki bodo letos avgusta v Singapurju, toda za to tekmovanje še niso dokončno znane norme.
Nastopal si že na mnogih mednarodnih mitingih, velikih tekmovanjih, kot je evropsko mladinsko prvenstvo ... Kaj šteješ za največji uspeh(e)?
Kot največji uspeh štejem plavanje na EYOF-u leta 2007 v Beogradu in pa plavanje na MEP-u lansko leto v Pragi.
Kateri večji mitingi in tekmovanja te čakajo v naslednjih mesecih?
V naslednjih mesecih me čaka predvsem garanje v šoli in na treningu, koledar tekmovanj je sicer znan, toda s trenerjem se še nisva dokončno dogovorila, za katere tekme se bova dobro pripravila oz. na kateri tekmi bom poskušal izpolniti normo.
V letošnjem izboru za koroškega športnika leta si osvojil 7. mesto, lansko leto pa si med perspektivnimi športniki osvojil 3. mesto. Kot kaže, imaš veliko navijačic in navijačev, ki so glasovali zate. Ti njihova podpora in samo priznanje dajejo dodatno vzpodbudo pri nadaljevanju plavalne kariere?
Vsekakor vsakemu športniku takšno priznanje in vzpodbuda ljudi, ki jih imaš okoli sebe, veliko pomeni in je dodatna vzpodbuda za nadaljevanje športne poti.
Koliko sreče oz. smole si imel pri poškodbah? Katere poškodbe so pri plavalcih najbolj pogoste?
Sam z resnejšimi poškodbami še nisem imel težav. Nekoliko več težav pa sem imel z boleznijo v napačnem trenutku, ko sem zbolel pred kakšno pomebno tekmo. Najpogostejše so sicer poškodbe rame, pri »prsačih« pa je velikokrat problem poškodba kolena.
V nogometu igralci vseskozi prestopajo iz kluba v klub. Kako je s prestopi pri plavanju, je tega manj?
V plavanju je tega manj, trenerja menjaš predvsem takrat, ko vidiš, da kljub trdemu delu ne napreduješ več in hočeš v treningu nekaj spremeniti oz. izpopolniti določene stvari; takrat si ponavadi plavalec najde novega trenerja. Ali pa seveda v primeru, če se preseliš v drug kraj ali drugo državo.
Prestop v člansko konkurenco je ponavadi za vsakega športnika problematičen. Je v plavanju kako drugače, glede na to, da že prej na mitingih in tekmovanjih nastopate tudi v članski konkurenci?
To je odvisno od posameznika. Res je, da zna biti ta prehod problematičen, toda če na treningu garaš, se rezultati na tekmah zelo hitro pokažejo.
Karizma | športno-informativni štirinajstdnevnik
V četrtek, 4. februarja 2010, Vas na vseh prodajnih mestih čaka šesta številka športno-informativnega štirinajstdnevnika Karizma. Iz vsebine:
- V osrednjem intervjuju gostimo edinega slovenskega športnika z dvema medaljama iz zimskih olimpijskih iger smučarskega skakalca Matjaža Debelaka, ki je zablestel leta 1988 v Calgaryju.
- Intervju z Miho Koslom, odbojkarjem SK Posojilnica Aich/Dob, ki med drugim pravi: »Gradnja evropskega kluba se ne zgodi čez noč…«.
- Pogovarjali smo se z plavalcem Fužinarja Rokom Sagmeistrom, nogometašem Srdjanom Radovićem, ki igra na Norveškem.
- Predstavljamo alpskega smučarja Luko Zajca iz Vuzenice in bili smo na 18.Gradovih kralja Matjaža odkoder si poglejte reportažo iz Podpece.
- In še veliko kratkih novic iz koroškega šport!
Poiščite svoj izvod na običajnih prodajnih mestih na Koroškem (trafike, trgovine in bencinski servisi).
NE ZAMUDITE - Športno-informativni štirinajstdnevnik Karizma na 56-tih barvnih straneh!
|