Na mednarodnem simpoziju z naslovom Novi pogledi na Prežihovega Voranca, ki je potekal 21. oktobra v Ljubljani, sem predstavila prispevek z naslovom Živalske omembe v Prežihovem romanu Požganica in njihova preverba v koroškem mežiškem narečju.

Skozi svoje raziskovanje sem ugotavljala, koliko se omembe živali v primerjalnih delih (v SSKJ in obeh knjigah Janeza Kebra Živali v prispodobah 1 in 2) pojavljajo v istem pomenu kot pri Prežihu, koliko se razlikujejo od knjižnih variant, katere omembe so žive in katere so le Prežihove tvorbe.

Avtorica prispevka med njegovo predstavitvijo na simpoziju. Foto: Anja Benko

S terenskim delom sem začela že leta 1999, ko sem se s to primerjavo pod mentorstvom akademikinje dr. Zinke Zorko ukvarjala v svojem diplomskem delu. Takrat sem obiskala 13 kmetij v občini Prevalje in Mežica, kamor je postavljen del dogodkov v romanu. 34 informatorjev (podoben sloj ljudi, kmete in delavce, kot je zastopan v literarnem delu) sem spraševala, če v vsakdanjem govoru še kakor koli uporabljajo živalske omembe, ki jih je Prežih uporabil v svojem romanu. Vse sem tudi posnela. Med njimi sem izbrala dva govorca (Martina Morija iz Kota in Avgusta Šumaha iz Zagrada). Njune živalske povezave sem dialektološko zapisala in analizirala. Ker me je zanimalo, če se je v teh letih v koroškem mežiškem narečju pri istih omembah živali dosti spremenilo, sem svojo raziskavo letošnje leto (2010) razširila. Analizirala sem govor v bližini rojstnega kraja Prežihovega Voranca – govor Brdinj. Za informatorko sem izbrala Nežo Gorenšek, ki je zelo dobra narečna pripovedovalka.

Iz svojega celotnega dela sem izpostavila zame nekaj najzanimivejših ugotovitev.

V Požganici sem v različnem kontekstu našla 74 omemb živali. Predstavljenih je 35 živali, 33 iz domačega okolja (58 % je takih, ki ne živijo s človekom, in 42 % je živečih s človekom; to delitev sem povzela po dr. Kržišnikovi) in 2 sta vzeti iz tujega okolja, to sta tiger in jastreb.

Prežih je zapisal: Gledal ga je kot tiger svojo žrtev. Bilo je videti/Potem se je zdelo kot takrat, kakor kadar pade jastreb na tropo kokoši. Domačini ne poznajo zvez s tigrom in jastrebom, ampak uporabljajo zveze s psom ali z volkom (npr.: zarežo je ko pes/volk). Namesto jastreba je bolj v rabi beseda abuh (aboh se je sposto na kure). Karničar je zapisal, da se na avstrijskem Koroškem ta frazem še vedno uporablja v smislu kakršne koli napadalnosti. Podobno je opisano v SSKJ in pri Kebru, pri Prežihu pa se to nanaša na paniko, ki nastane ob napadu. Vse zveze so v povezavi z napadalnostjo, s krvoločnostjo in z maščevalnostjo.

Ugotovila sem, da so informatorji poznali 65 (to je 87,8 %) Prežihovih živalskih omemb iz Požganice, samo 9 zvez (12,2 %) je bilo takšnih, ki jih ni poznal nihče od njih.

Zanimivo je, da informatorji niso poznali povezav z DEŽEVNIKOM (plaziti se po tleh kot deževnik), ampak so jih prenesli na črve ali gliste; pri deževniku pa gre za lastnost ponižanosti. Keber je razložil, da je v ital. frazeologiji znan frazem plaziti se kot črv. Prežih je zapisal: Držati se, kot bi gliste/črve požirala. S tem je označena neprijetnost in razdvojenost Petruha in njegove matere ob nepričakovani obtožbi za uboj Gnide.

Tudi v zvezi z JAZBECEM povezav nismo zasledili. Prežih je z njim označeval zvite ali samotarske ljudi, kmete iz Jázbine.

Ni razlage, od kod je Prežih vzel zvezo Ugnal je tega SOVUHA (žandarmerijskega komandanta Tepana). Sovuh je slabšalnica za grdega, neprijaznega in nevarnega človeka ter ekspresivno tudi čudnega, omejenega človeka. Izraza ni ne v SSKJ in ne pri Kebru. Tudi domačini ga še niso slišali. Žival sicer ni poimenovana, je pa lastnost sove prenesena na človeka, na žandarmerijskega komandanta Tepana.

Povezave s SVINJO so v romanu Požganica najpogostejše in uporabljene kot psovke. Vse se vežejo na ničvredne ljudi, pijance, izdajalce. V SSKJ, pri Kebru, Prežihu in vsakdanjem govoru so rabljene v podobnih zvezah. Še danes, kadar so ljudje razburjeni ali jezni, pravijo: je navadna prasica, šətga prasca ni škoda, prasica je vse počrepava, je tək zamazan kəker ena svija.

V zvezi s PETELINOM je Prežih označil nadpaznika Gabuna, da ga je dvignilo na pete kot mladega petelina, ker je bil tako bahav. Da imajo ljudje kurjo pamet, je v vseh razlagah in tudi v vsakdanji rabi isto in označuje neumnost človeka. Ko Prežih zapiše povezave z MAČKI, se nanašajo na izkušene, premetene, prebrisane moške npr. Gabun je bil star maček.

Zanimive so še ostale živalske omembe, ki se nanašajo na lastnosti ljudi v tistem prevratnem času, a nobena med njimi nima pozitivnega prizvoka.

V zvezi z GOVEDOM, živino je vse povezano bolj kot ne s težkim delom ljudi, psovkami, surovostjo, zgaranostjo in rečejo So nas matrali ko ižno/črno žvat.

Prežihova varianta Izbij mu njegove trmaste MUHE iz glave (pridevnik trmaste je dodal Prežih, tega v SSKJ in pri Kebru ni), pomeni prepoditi neprimerne, nezaželene misli oz. načrte. V narečju ljudje rečejo: Zbi mo šəte muhe iz gvave/z riti. Obletavajo ga kot muhe govno. V zadnjem primeru je uporabljena lastnost nadležnosti; muhe niso izbirčne in »gredo« na vse stvari. V SSKJ in pri Kebru je to zapisano iti kot muhe na med, domačini pa v narečju rečejo iti kot muha na drek, informator Šumah pa je v povezavi z muho rekel: Ti si tək cviderən (siten) kəkər muha ne dreko. Izvirnejšega primera nisem nikjer slišala ali zasledila.

Individualnih Prežihovih variant v povezavi z živalmi je natanko 24. Izpostavila sem spodnjo zvezo z oso in volom.

• Mežica je šumela kot razdražen osji mehur. Osa je uporabljena za oznako hudega in množičnega razburjenja ob nevarni, občutljivi in nepredvidljivi situaciji ob razpadu Avstro-Ogrske v kraju Mežica. Prikazano je zapleteno dogajanje med ljudmi.

• Županc je nervozno zaosal po stolu. Najverjetneje gre za prevzetost iz nemške frazeologije v pomenu 'imeti osje gnezdo v zadnjici'. Označena nemirnost sedenja, izguba potrpljenja in neučakanost. Glagola ZAOSATI v SSKJ in pri Kebru ni. Pogosta raba v našem narečju za nemirnega človeka pa je »Maš ose u riti.«

• Delavci so bili kot razdražene ose.

Pri vseh treh primerih gre za razburjenost, razdraženost ljudi, ker se je napetost in nevarnost stopnjevala.

Tudi zveza z volom Glava mu je zamahedrala na volovskem vratu kakor suha kvoca v vetru. je Prežihova varianta, ki je nihče v vsakdanjem govoru ni uporabljal in se nanaša na plečatega in močnega moškega, ki je kljub svoji moči v pretepu potegnil krajši konec.

Splošno znana zveza, ki je zapisana v SSKJ in pri Kebru ter rabljena v vsakdanjem življenju, je zveza gledaš zabodeno kot vol/bik v nova vrata/v nove duri, kar pomeni neumno gledati.

Svoj prispevek sem zaključila z naslednjimi ugotovitvami:

• da se nam skozi analizirane izseke o živalih v Požganici odkrivajo ljudje s svojimi negativnimi lastnostmi;

• da je Prežih primerjal ljudi z živalmi, s katerimi je bil v stiku iz svojega govornega področja (razen dveh iz tujega okolja: jastreba in tigra);

• da so vsi primeri/rezultati dokaz, da je jezik v romanu še danes živ in bralcu (sploh tistemu s Koroške) blizu;

• da bi raziskavo lahko razširila na širše geografsko področje in več informatorjev, lahko bi ugotavljali, ali so te živalske omembe v živem govoru stalne besedne zveze ali ne, za primerjavo bi lahko vzela še katero Prežihovo delo in naredila podobno analizo ter nato primerjavo vsega.

Preberite si več o dogajanju na simpoziju Novi pogledi na Prežihovega Voranca