Bajta Kšajtni Ostalo Potopisi in foto-pisi Šoderplac: Zakaj tja gor?

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Šoderplac: Zakaj tja gor? PDF natisni E-pošta
Prispeval Igor Papotnik, foto: Aleš Košuta   
Sreda, 16 Junij 2010 11:52

Včasih, ko me razjeda črv dolgočasja in srepo strmim v praznino in razmišljam o raznovrstnih neumnostih in peripetijah, mi pride na um tudi vprašanje, ki se sprva zdi skrajno preprosto, po daljšem premisleku pa odgovor zahteva nekaj več tuhtanja, kot bi si navaden smrtnik lahko predstavljal. In kaj bi bilo to famozno vprašanje porečete? Jah ... zakaj v gore vendar, zakaj?

Pohod na Peco
Malo nad izhodiščem.

Ko nam mediji domala dnevno servirajo težke poškodbe in celo smrtne izide v hribih, se vedno najde posameznik, ki s skoraj sadistično naslado uporabi sledeče besede: "Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor". Zakaj bi torej sploh silili tja v skrajno nevarne vršace, če pa lahko mirno sedimo v varnem zavetju svojega stanu in le pikro komentiramo nesreče ljudi, ki si v teh turobnih časih sploh upajo še kam drugam kot pa v službo in potem hitro domov? Zakaj bi nosili svojo kožo naprodaj, če pa nam jo lahko fino ustrojijo kar naši nadrejeni in le zakaj bi v človeku sploh še tlela avanturistična iskra? Vse je že raziskano, vse je že v knjigah, mi in sledeče generacije pa se lahko našim dedom zahvalimo in mirno uživamo v naših navideznih svetovih in v namišljenem ugodju fino tonemo v apatično življenje, ki naj nam bi ga narekovalo 21. stoletje.

Pohod
Pogled proti Peci.

Večino ljudi na vso srečo še vedno vleče nekam v "neznano" in se v spremstvu skal in gozdov počutijo, kot se je verjetno človek počutil nekoč, ko je bil v veliki meri prepuščen na milost in nemilost naravi. Verniki so višje veliko bliže tisti mogočni entiteti, kateri namenjajo svoje molitve in ji gradijo razne monumente in pišejo slavospeve. Kakšen izmed ateističnih pohodnikov pa bi dejal, da v gore hodi, zato ker so tam in je z njih večinoma lep razgled. Kaj nam še ostane? Aha ... seveda, šport. Kdo bi si mislil, nekateri izkoriščajo hribe celo za "zdravo dušo in telo" in si visoko nad morjem polnijo pluča in skozi pore izstiskajo strupe nabrane v dolini. Nekdo pa je nekoč tudi izjavil, da ne išče razlogov in ne razmišlja, ampak enostavno gre navkeber.

Krave (o rly)
Krave (o rly).

In kam nas je pripeljalo vso to blebetanje? Verjetno hočem povedati, da je razlogov skoraj toliko, kot je ljudi, in neumno bi bilo iskati univerzalen odgovor na pravzaprav nepomembno vprašanje. Gore so bile in še vedno so del našega vsakdana in glede na to, da je gora celo naš nacionalni ponos, je pač treba občasno zaviti tja gor - v svet nad meglo, zaradi kateregakoli razloga že. Nihče pa vas seveda ne sili, v tem je ves čar planin. Še vedno si lahko izberete kakšen drug hobi in gora vam tega ne bo zamerila, zamerijo pa ljudje, če jim le zaradi lastne zaplankanosti ne pustite izpolnjevati svojih sanj in želja.

Krave (no shit)
Krave (no shit).

Kaj mene žene v gore? Trenutno je precej razlogov, začelo pa se je s samo enim in sicer precej pogostim. Pri ugotovitvi, da sem dosegel starost, pri kateri me srednješolke vikajo, kondicijsko sem bil zrel pa le še za zadnje počivališče, je padla odločitev, da se je poleg ždenja na mestu, pametno ukvarjati tudi s kakšno obliko premikanja telesa. Ker je za skupinske športe treba vedno moledovati in klicati in zbirati ljudi, kar pa ne počnem preveč rad, sem se pač odločil za soliranje in odločitev je padla. Zakaj ne bi hodil v gore, saj to pravzaprav že ves čas počnem, samo ne tako frekventno. Ker pa sem delavcem na Bajti že pred časom obljubil neke vrste raport iz mojih pohajkovanj, je padla tudi odločitev, da jim ne smem ostati dolžan. Tako smo tukaj drage bralke in bralci, na pragu nove ere na vaši priljubljeni strani.

Pogled proti Kamniško Savinjskim Alpam
Pogled proti Kamniško Savinjskim Alpam.

Vremenarji so obljubljali hribolazcem naklonjeno vreme, zato je že za vikend padla odločitev, da pojdeva s kolegom, ki v nasprotju z menoj premore fotoaparat (tokrat žal le na telefonu), preverit kakšno je kaj stanje na vsem znani Peci, oziroma Kordeževi glavi, ki je s 2125 metri nadmorske višine tudi najvišji vrh v pogorju Pece in tudi najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji, prek njega pa poteka slovensko-avstrijska meja. V pogorju Pece se nahajajo še Končnikov vrh (2109 m), Bistriška špica (2113 m) in Veška kopa (2074 m) in ostale manj markantne vzpetine, ki pa jih tokrat pustimo ob strani, saj si bodo v tej rubriki še zagotovo priborile svojo objavo.

Bela čmerika (Veratrum album album)
Bela čmerika (Veratrum album album).

Začuda se je tokrat vreme odločilo, da ne uporabi svojih podlih trikov in zvijač, ter vsaj vsake toliko pokaže svojo dobro stran in ne skuša potrpljenja nas, ki nimamo kaj bolj pametnega za početi, kar je ena izmed bolj uporabljenih zbadljivk, ki jih neplaninci radi uporabijo, ko se muzajo v brk utrujenim pohodnikom. Ker pogosto bentim nad vetrom, naj ga omenim tudi tokrat. Občasno je vseeno mogel pristaviti svoj lonec, ampak zgleda je v zadnjih dveh tednih izčrpal svoje bistvo in se je včeraj kazal le kot bleda senca samega sebe in je v kombinacji s pravo temperaturo postal celo prijetna sapica. Kdo bi si mislil, v teh vročih dneh mi bo veter postal celo všeč.

Spust z vrha
Spust z vrha.

Verjetno vas je bolj malo, ki niste še nikdar obiskali Pece, če pa se le še nikoli niste odpravili tja gor, pa najboljši čas šele prihaja. Sneg je v veliki večini ravnokar pobralo in na vrsto prihaja zelenilo. Pot je imela izhodišče pri opuščenem rudniku v Topli, nato mimo Male Pece (1731 m) do Doma na Peci (1665m) in po krajšem počitku po plezalni poti na vrh, nakar je sledil spust mimo Knipsovega sedla nazaj v dolino Tople, kjer je na določenih odsekih pot precej strma in slabše markirana, vseeno pa je dobro shojena in zlahka sledljiva. Celotna pot vam bo s počitki vred vzela okrog 6 ur pri zmernem tempu.

Pogled proti vrhu
Pogled proti vrhu.

Zavarovana pot je v odličnem stanju in je v celoti kopna, če pa vam z jeklenicami obdana skala ne diši preveč, pa se lahko poslužite lažje poti na vrh. Vsi, ki pa vam je takšen vzpon prevelik zalogaj pa bi vseeno radi proč od mestnih senc, se lahko zapeljete do parkirišča Jakobe, od koder je do Doma na Peci tričetrt ure lahke hoje, kjer si v deset minut oddaljeni votlini lahko ogledate spečega Kralja Matjaža. Od prvega junija je Dom tudi stalno odprt, tako da bo poskrbljeno tudi za lačne, žejne in željne prenočišča.

Razgled z vrha
Razgled z vrha.


Naj ob teh priložnosti še omenim, da o raznoraznih podvigih v gorah že poteka debata na Bajtinem forumu, kjer vam bomo po naših najboljših močeh odgovorili na vsa morebitna vprašanja. Dobrodošle seveda tudi graje in pohvale in da ne pozabim, tudi vaši izleti. Na forumu vas čakajo tudi povezave, na katerih boste izvedeli več o možnih izhodiščih, poteh, planinskih kočah in ostalem kar spada k dobri pripravi na turo.

Pa varen korak.

Razgled z vrha
Razgled z vrha.

Pogled proti vrhu
Pogled proti vrhu.

Rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis)
Rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis).

Dom na peci (27. 7. 2009)
Dom na Peci.

 

Naključno iz Kšajtnih

Lucija Stepančič - Prasec Pa Tak (2008)
Rubrika: Knjiga
Knjiga Lucije Stepančič Prasec pa tak ni njen leposlovni prvenec, saj je že leta 1997 pri založbi Aleph objavila knjigo kratkih...
Aldous Huxley - Mirovništvo In Filozofija (2006)
Rubrika: Knjiga
Knjiga za tiste, ki ne marajo vojne. Knjiga za tiste, ki ne pristajajo na tezo o globalnem vojnem stanju kot naravnem...
Aleksei Balabanov - Gruz 200 (2007)
Rubrika: Film
Enajsti film Alekseja Balabanova, gotovo najbolj priznanega ruskega post- sovjetskega režiserja, ki si ga kar dva meseca ni upala postaviti na...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti