|
Stran 1 od 3  Vietnam je drugačna zgodba. Zgodba, ki se, tako kot vse druge, konča, vendar ostaja še kako živa v spominu popotnika. Zgodba, ki preseneča, se dotakne tvojih čutov, duše, in za vedno pusti odtise na tvoji koži.
NHA TRANG
Čisto drugače kot v Sapi sva vietnamsko kulturo in ljudi doživela v obmorskem mestu Nha Trang, ki bo čez desetletje ali dve postalo podobno preveč natlačenim tajskim turističnim mestom. Skoraj cel Nha Trang je bil spremenjen v gradbišče. Gradili so se zabaviščni parki, gromozanski hoteli, zdravilišča, nakupovalni kompleksi … Še dobro, da sva ga doživela (če odmislimo gradnje) še vsaj približno pristnega, ker je (bil) res fantastičen, midva pa sva bila od utrujenosti že čisto pripravljena na easy postanek Na plaži bel pesek, toplo morje, ravno prav veliki valovi, drobni vietnamski otroci, ki po plažah prodajajo vse sorte in mimogrede s tabo odigrajo še partijo kart, senčniki iz bananinih listov, masaža na plaži, v restavracijah pa sva si lahko na mini žaru sama popekla meso. Če je bila v Hueju vrhunska rižota, je v Nha Trangu zmagalo meso. Vseh vrst in plavajoče v vseh možnih vrstah »omak«. Za prste polizat!
V Nha Trangu sva šla tudi na izlet na »štiri otoke« in doživela karaoke ter ples na ladjici (ki je imela svoj »hišni« band), snorkeling, ogled ogromnega akvarija čudnih oblik, poležavanje v udobnih stolih na plaži in plavajoči bar. Ja, res, plavajoči bar. Nastal je tako, da je vodič v morje vrgel kos debelejšega stiroporja s šopkom plastičnega cvetja za okras, nanj položil krožnik z rezinami ananasa in nam, opremljenim z rešilnimi obroči, v morju postregel z vietnamskim vinom, ki je imelo, mimogrede, okus po bencinu. Ampak bilo je vrhunsko, zabavno in nepozabno.
DALAT
Iz obmorskega Nha Tranga naju je pot vodila v Dalat, mestece v centralnem sredogorju, ki leži na več kot 1500 metrih nadmorske višine in ki je pri Vietnamcih (in turistih) priljubljeno letovišče mladoporočencev na medenih tednih.
Vožnja tja je bila, kljub temu da tako ali tako vsi Vietnamci vozijo noro nepredvidljivo in skrajno nevarno, vrhunsko doživetje. Vse ovinke v hribe smo gladko sekali, neprestano hupali, voznik se je bolj ubadal s svojimi cigareti kot z gledanjem na cesto, sam avtobus pa je bil komaj kaj boljši od dedkovega starega fiatovega kombija.
Prvo presenečenje Dalata so komarji, ki so zaradi »večne pomladi« v Dalatu prisotni celo leto. Tukaj sem lahko obudila igrico »Kdo bo koga prej?«, ki sem se jo začela igrati že v Hanoju. Močno sem se namreč trudila, da bi speštala komarja prej, preden bi mu uspelo svoj rilec namočiti v mojo kri. Mi je kar uspevalo, moram priznati. In prav tako dobro mi je šlo tudi pri drugem presenečenju, ki naju je pričakalo (in nama delalo družbo ves čas) v sobi v Dalatu. Pri spiranju ščurkov s tušem v odtok na tleh kopalnice namreč.
V Dalatu si je vredno ogledati tržnico, ki je res ogromna za tako majhno mestece (in kjer lahko najdete malo morje različnih vrst riža), mali Eifflov stolp (pač vpliv Francozov, kaj češ), kaj drugega že ne preseneti več. Nujno, in tukaj resno mislim, pa si je privoščiti izlet na motorju z vozniki, ki sami sebe imenujejo Easy Riders. Na svojih starih (vendar varnih in za vožnjo primernih) nemških, ruskih in še kakšnih motorjih te odpeljejo, kamor želiš. Na izlet po okoliških brezpotjih, v Sajgon ali pa celo vse do Sape. Midva sva se odločila za enodnevni izlet po okoliških brezpotjih in dobila vsak svojega super zabavnega voznika, ki sta naju odpeljala na tipično »motoristično« pojedino, videli smo predelavo svile, kuhanje »vietnamskega viskija« (riževo žganje), obiskali Chicken Village, si od znotraj ogledali hišo domačinov in vaško šolo (ki je skoraj nihče več ne obiskuje, ker morajo otroci pomagati doma na polju), meditirali na stopnišču kompleksa templjev in obiskali Crazy House – prenočišča po vzoru crooked house iz kakšnega zabaviščnega parka, kjer nočitev stane tudi bizarno dragih (za drugače poceni Vietnam) 60 – 100 $ na osebo.
|
Kšajtni 
