Bajta Kšajtni Ostalo Potopisi in foto-pisi Potopis: Vietnam - Mavrična dežela - prvi del

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Potopis: Vietnam - Mavrična dežela - prvi del PDF natisni E-pošta
Prispeval Barbara Žvirc   
Četrtek, 20 Marec 2008 00:00
Indeks člankov
Potopis: Vietnam - Mavrična dežela - prvi del
Stran 2
Vse strani

Vietnam - Mavrična deželaVietnam je drugačna zgodba. Zgodba, ki se, tako kot vse druge, konča, vendar ostaja še kako živa v spominu popotnika. Zgodba, ki preseneča, se dotakne tvojih čutov, duše, in za vedno pusti odtise na tvoji koži.


Popotovanje od Sape na severu Vietnama, do delte Mekong in meje s Kambodžo na jugu je prineslo mavrična potapljanja v vietnamske reke, jezera in morje, obede z domačini, obiske šol, plavajočo tržnico (in bar!), poznavanje razlikovanja med pagodami in templji, vožnjo na zadnjem sedežu starega ruskega ali nemškega motorja, popotovanje po vietnamskem sredogorju, spoznavanje manjšin, kulturo, prometni kaos, obsedenost s karaokami in vsakdanje življenje majhnih, glasnih in predvsem drugačnih Vietnamcev.

Čoln

Zakaj Vietnam? Zakaj pa ne!? Odločitev je prišla spontano, predvsem zaradi njegove neverjetne drugačnosti, posebnosti in predvsem zaradi oddaljenosti. Oddaljenosti od našega načina življenja, dolgočasnih medijskih obrazov, naglice, stresa in naveličanosti biti (in ostati) vpet v natančno začrtane smernice dni, tednov, mesecev…

Načrtovanje popotovanja po Vietnamu se je začelo dobrega pol leta pred dejanskim odhodom. Obvezna cepljenja, pridobitev vize, rezervacija letalske karte, zavarovanje in podrobno preučevanje Lonely Planet-a Vietnam so si sledili od aprila do septembra 2005, ko sva končno iz Budimpešte, preko Moskve in Pekinga neke tople noči priletela in pristala v glavnem mestu Vietnama, Hanoju. Začrtana pot se je že takoj na začetku prilagodila – izgubljeni prtljagi. Tako sva, namesto, da bi Hanoj pustila za konec popotovanja, v njem, po sili razmer, preživela prve 4 dni.


HANOJ

Zaradi bližine vseh znamenitosti sva v Hanoju prenočevala v Old Quarter-ju, od koder sva vsak dan pešačila do druge znamenitosti. Hoan Kiem jezero z želvjim stolpom na sredini (želva je poleg samoroga, feniksa ter zmaja, ena izmed 4 svetih živali) oživi že v zgodnjih jutranjih urah, ko se bližnji prebivalci ob njem razgibavajo. V ospredju je tai-chi in dostikrat ni veliko manjkalo, da bi naju kakšen starček s palico po glavi. Poleg Templja literature, ozkih uličic, katere so poimenovane po obrti, ki se v njih opravlja, templjev in pagod, so svojevrstna zanimivost Hanoja (in celotnega Vietnama) tudi električne napeljave, kjer ne veš kdo komu krade in kdo komu plača, poplava koles in prometni kaos. Nikjer nobenega semaforja, neupoštevanje prometnih pravil in hupanje na vsakem koraku. 

Old Quarter Hanoi

HUE

Najcenejša (in ne tako slaba) možnost prevoza po Vietnamu so tako imenovane Open Bus vozovnice. Z njimi lahko prepotuješ celoten Vietnam od severa do juga. Na začetku poti poveš, kje boš izstopil, ko pa želiš pot nadaljevati, jih pokličeš iz hotela, kjer si nastanjen in pridejo naslednji dan pote z avtobusom. Cena je takrat za enosmerno vozovnico znašala 22$, z njo pa sva prepotovala razdaljo od Hanoja do Saigona, kar znaša okoli 1700 km.

Najin prvi postanek na tej poti je bil po dvanajsturni vožnji z »deluxe« avtobusom (avtobus je bil res veličasten primerek svoje vrste - za Vietnam, za naše razmere pa je bil, recimo, poslovnež, ko vozi iz Raven v Ljubljano, "deluxe" pa je bilo to, da si dobil malo plastenko vode na začetku). Ne preveč spočita sva prispela v bivšo kulturno in intelektualno prestolnico Vietnama, cesarski Hue. V starem delu mesta Hue se nahaja Forbidden City (Prepovedano mesto), v katerem so prebivali cesarji. Mesto je ograjeno z visokim zidom in je danes pod Unescovo zaščito. Vse stavbe, zgrajene zunaj obzidja so morale biti v tistih časih tako nizke, da se z njihove strehe ni videlo čez zid v cesarsko domovanje.

Poleg potepanja z rikšami po Prepovedanem mestu sva obiskala še hišo, v kateri je živel Striček Ho, jedla najboljšo rižoto s škampi, obiskala pagodo z veličastni razgledom na Perfume River (ki, mimogrede, ne diši najbolj), šla na izlet v demilitarizirano cono in spoznala, da Vietnamci ne kuhajo zamere nad Američani (pa bi jo z vso pravico!) ter se pridno izogibala perutnini in perutninskim izdelkom zaradi takrat preteče nevarnosti ptičje gripe.


Perfume River Hue

HOI AN

Na poti do mesteca Hoi An, ki sva si ga izbrala za najin naslednji postanek, sem prvič stopila v Vietnamsko morje in bila podučena, da je vso rastlinje, ki raste v sladkih vodah, moč uporabiti v vietnamski kuhinji.



V vietnamskem morju

Riževa polja


 

Naključno iz Kšajtnih

Maja Visinki - Izbrane pesmi
Rubrika: Leposlovne objave
Maja Visinski - Izbrane pesmiMOJ MOŠKI Za pol trenutka me je zažgalo v himenu.Moški me je ogrel, moj moški.V dialogu...
Potopis: Iz Ljubljane do Prage, Berlina, Amsterdama in Pariza - 3.del
Rubrika: Potopis
Tretji del - AmsterdamTa del poti se je začel izredno razburljivo; kot že omenjeno smo bile ob čakanju na vlak za...
Potopis: Južna Amerika, Argentina, drugi del
Rubrika: Potopis
Jasmina in Aljoša sta lani na potovanju po Južni Ameriki, med 12.3. in 14.8., obiskala Argentino, Bolivijo, Peru in Čile. V...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti