|
|
|
Potopis: Od Vardarja do Triglava - četrti del |
 |
 |
 |
|
Prispeval Aleš Žganjar, Foto: Tadej Lampreht, Andrej Gotenc
|
|
Petek, 06 Februar 2009 00:00 |
|
Stran 1 od 2  Še zadnji del našega, z zamudo objavljenega potepanja po bivši Jugoslaviji. Zadnje dni našega potovanja smo se potepali po Bosni in Hercegovini ter se vrnili v Slovenijo preko Zagreba in Kumrovca.
Po potovanju skozi Srbijo, ki je potekalo v počasnejšem tempu, smo ugotovili, da časa za preostanek poti le ni na pretek. Zato je bilo zopet treba zasesti svoja standardna mesta v kombiju in se odpeljati novim prigodam naproti. Navdušenje je hitro minilo, saj nas je na poti proti Bosni in Hercegovini negativno presenetil ostuden vonj, ki je prihajal izpod pokrova motorja. Kot nas je kombi vseskozi opozarjal z nesodelovanjem pri vžigu, spontanim ugašanjem radia med vožnjo in navsezadnje precejšnjim smradom je bilo potrebno zamenjati akumulator. Čeprav smo v osnovi nevešči za takšne podvige, nam je s pomočjo prijaznih uslužbenk na bencinski črpalki to vseeno uspelo.
 Znameniti sarajevski vodnjak sebilj, za katerega legenda pravi, da kdor pije iz njega vodo, se bo v mesto zagotovo še vrnil.
V občutno boljšem vzdušju smo se napotili v Sarajevo. Najprej smo se nastanili v hostlu, ki je bil od beograjskega občutno slabše kakovosti (stare vojaške postelje, brez dostopa do interneta, ena vtičnica za 12 ljudi, pa še to je bilo potrebno iskati, skupni prostori na dvorišču, ki ga je stražil rotvajler,...), seveda v istem cenovnem razredu. Skomignili smo z rameni, si poslali pomenljive poglede in plačali zahtevan znesek, češ boljšega v Bosni ne moremo pričakovati in kakršnakoli postelja je prijetnejša kot spanje v kombiju. Samo mesto Sarajevo ponuja ogromno. Ogledali smo si številne arhitekturne znamenitosti (džamije, bombardirano knjižnico, športne objekte..), baščaršijo (tržnica s številnimi stojnicami, trgovinicami, lokali, raj za vse barantače in ljubitelje spominkov in raznorazne navlake), »tunel spasa« (med obleganjem Sarajeva edini način oskrbovanja mesta in komunikacije s preostalim svetom)in še kaj. Za večerni izhod smo si kot študentje izbrali mestni park, v katerem smo srečali skupino domačinov, ki so nam predstavili mračnejšo plat preživetja in perspektiv za bosansko mladino. Sarajevo je, z manjšimi odstopanji, na nas pustilo pozitiven vtis, predvsem s poceni cigareti in »kahvo« je mesto Meka za ljubitelje tovrstnega početja.
 Gazi Husrev-begova džamija -najznamenitejši versko-socialni objekt Sarajeva
V nadaljevanju nas je pot vodila proti Jajcu. V slikovitem mestu smo si ogledali kongresno dvorano v katerem je bilo zasedanje AVNOJ-a in na žalost ugotovili, da je od nekdanjega blišča zaradi konstantnih kraj in ropov ostalo bore malo. Smo se pa zato bolj navduševali nad prelepim slapom in samo lego tega zgodovinsko pomembnega kraja. Položaj in urejenost bi lahko primerjali z našim Bledom in Bohinjem, saj smo prespali v izjemno urejenem avtokampu, ki je za Balkan prej izjema kot pravilo. Po Jajcu smo se preko Travnika, kjer smo se okrepčali, in Banje Luke počasi podali proti hrvaški meji.
 Skorajda tako lepa cerkev Sv. trojice, kakor so tudi ženske iz Banje luke.
Več fotografij lahko najdete v Albumu. |
|
|
Kšajtni 
