Potopis: Od Vardarja do Triglava - prvi del natisni
Prispeval Mitja Gruber, Foto: Andrej Gotenc, Tadej Lampreht   
Nedelja, 27 Julij 2008 00:00

Od Vardarja do Triglava (1. del)Jugoslavija, naša nekdanja skupna država, za nekatere najhujše totalitarno zlo, drugi se je spominjajo z nostalgijo in solznimi očmi. Kakorkoli že, države bivše Juge so še vedno priljubljena turistična destinacija.

Bivša Jugoslavija ima slavno in razburkano zgodovino o kateri je naša generacija zgolj slišala od svojih očetov, mater in starih staršev, ki so jo doživeli na lastni koži, mi pa smo odšli na to pot, da bi spoznali  kakšna je realna slika. Trenutno se končuje konec prvega tedna našega študentskega Yugo road tripa. Nahajamo se v naravnem parku ob Skadarskem jezeru v Črni Gori, kjer smo verjetno daleč par kilometrov naokrog edini ljudje. Pisanje tega članka v tako rekoč od bogov pozabljeni in neokrnjeni naravi predstavlja samosvojo izkušnjo, ki je verjetno ne bomo več kdaj podoživeli, je pa perfektno za polnjene izpraznjenih baterij po napornem tednu. V enem tednu smo prečkali pet mejnih prehodov, kjer so se vsi cariniki čudili dejstvu, da smo brez žensk, nato pa nas še hladno resno oklicali za gay skupino, a večjih problemov razen čakanja in temeljitega pregledovanja ni bilo. Sedaj, ko smo se navzeli Črnogorske lenobe in nam v neverjetni  vročini primanjkuje delovnih rok za pomivalne posle, se tudi sami čudimo, zakaj smo odšli brez žensk. Po drugi strani pa si, navkljub prelestni lepoti vseh žensk, ki jih srečujemo zaenkrat nismo bili sposobni navezati kakšnih stikov z njimi, jih je pa lepo opazovati skozi avto, iz pivnice, iz morja, …

Pripravljanje hrane
Naši vrli dedci pri pripravi hrane, kdo bo pa pomil posodo?
 
Najprej nas je pot vodila preko Istre, kjer smo si ovlažili vedno od popotniškega prahu suha grla v gostilni Vampire v vasici Kringa blizu Pazina, ki slovi po tem, da se je tam spočel mit o vampirjih,  a pot do tja poteka prek sila nezavidljive makadamske ceste. Hrvaški možje postave so že prvi dan upravičili svoj sloves ter ga naslednji dan samo kronali z nekoliko zgodnejšo budilko od naših. Pot ob Jadranskem morju je bila izjemno slikovita, še posebej, ko se cesta vijugasto zarije v hribovja ob obali in ponudi osupljajoče poglede na skorajda celotno Jadransko morje.

Bar Vampire v vasici Kringa
Stenska poslikava v gostilni Vampire, v vasici Kringa, kjer naj bi se rodil mit o vampirjih.
 
Če je Split malce razočaral, smo bili vsi navdušeni nad Mostarjem v Bosni, ki ni toliko navdušil s svojim znamenitim, sicer na novo obnovljenim znamenitim mostom, kot pa s samim vzdušjem v malce bolj od kopice turistov odmaknjenemu delu, kjer je bilo moč dodobra občutiti pristni utrip mesta. V narodnem parku Plitvička jezera smo se spretno pomešali med običajne turiste in edini prekršek, ki smo ga naredili je bilo to, da smo se po dolgem, a lepem ogledu okopali pod največjim slapom, ki ga Plitvička jezera primorejo. Voda je bila zimsko hladna, a neverjetno prijetna, ostali turisti pa so si našo osvežitev v fantastičnem ambientu vzeli kot primerno za fotografiranje.

Plitvička jezera
Plitvička jezera
 

Več fotografij lahko najdete v Albumu.


Zaradi jutranje budnice Hrvaških policistov smo si lahko ogledali izjemno srednjeveško arhitekturo Dubrovnika ob sončnem vzhodu, se vrgli v morje in iz morja občudovali kako resnično težko osvojljivo je moralo biti mesto. Ob obalah Kotorskega zaliva v Črni gori smo imeli probleme s prometom, saj so uličice široke komajda za en avto, voziti pa se morata dva, poleg tega je nam mož v modrem napisal še kazen, ki smo jo plačali kar položeno v prometno dovoljenje. Poleg tega se nam je dogajalo, da vedno, ko smo vprašali za pot naleteli na ljudi, ki so rekli, da niso od tukaj, pa čeprav so bili to policaji, natakarji ali navadni mestni postopači.

Pogled na Dubrovnik
Dubrovnik, nekoč cvetoče trgovsko mesto, danes priljubljeno poletno letovišče.
 
Najlepši pogledi na Jadransko morje pa so nedvomno iznad Kotorskega zaliva, kjer se z avtom povzpneš na okrog tisoč metrov visoko področje, ki nudi izjemen pogled na celoten zaliv, ki velja za enega najlepših na svetu. Zanimivo je tudi, da smo se v trenutku pisanja znašli v situaciji, ko niti približno ne vemo, če bomo sploh lahko kje oddali ta prispevek, saj se je nam v najbolj odročnem kraju celotnega potovanja pokvaril kombi. Naslednji teden nadaljujemo svoje potovanje proti Podgorici, glavnemu mestu Črne gore, nato pa proti hribovitemu Durmitorju, ter čez Kosovo proti Makedoniji.


Več fotografij lahko najdete v Albumu.

Od Vardarja do Triglava (1. del)