Bajta Kšajtni Ostalo Potopisi in foto-pisi Potopis: Fiji, rajski otok krute zgodovine

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Potopis: Fiji, rajski otok krute zgodovine PDF natisni E-pošta
Prispeval Mateja Mazgan   
Ponedeljek, 21 November 2011 16:21

Za mnoge je rajsko otočje v Tihem oceanu uresničitev življenjskih sanj. Med 322 otoki, med katerimi je le 109 civiliziranih oz tam živijo domačini je možno za vsakega najti nekaj. Od rajskih samotnih kotičkov, zabave, adrenalinskih športov in še mnogo več. Fiji na večini pusti le pozitivne vtise – prijazne ljudi, lepo naravo, rajske plaže oz z drugo besedo povedano, pobeg v sanje.

Domačini s Fijija

Prijazni domačini s kruto zgodovino

Prvi prebivalci naj bi na otočje prišli pred približno 3500 leti iz okoliških otočij, nekateri pa jih označujejo tudi za Malezijce. Za njimi so šele v zgodnjem 19. stoletju prišli preostali priseljenci in to iz Evrope. Domačine so kar kmalu označili za prijazne, opazili pa so tudi njihovo krutost. Dobrih sto let nazaj je bil na otočju še vedno prisoten kanibalizem. Takrat je živel še zadnji kanibalec, za katerega domačini pravijo, da je skupaj s svojimi podrejenimi pojedel kar okoli 1000 ljudi.

Domačini niso ponosni na svojo kruto zgodovino in ravno to je razlog, da se le redko vidi kakšen spomin na to. Ob glavni cesti precej zapuščena je še vedno grobnica zadnjega kanibalca. Edini spomin, katerega je pogosto moč opaziti pa so kanibalske vilice na telefonskih govorilnicah. Z njimi so iz sovražnika, katere so običajno jedli trgali meso. Poleg tega pa so pokopavali tudi žive ljudi. Evropejci, katere je njihova krutost precej presenetila, so kljub temu ostali, saj so imeli od sandalovine in kasneje bombaža veliko korist.

Potovanje v lastni organizaciji

Otočje je za mnoge pomislek na rajske plaže, čudovite resorse, uživanje ob koktejlih, skratka počitek. Ravno zaradi tega se tja podaja večina samo v resorse ob rajske plaže, kjer nato preživijo ves namenjen čas. Otočje pa nudi še mnogo več, sploh če se ga organizira sproti na sami poti, kar je tudi pravi izziv za takšno pot. Potovanje v lastni organizaciji na otočju je zelo enostavno, varno in doživi se lahko zares ogromno za malo ceno. Na letališčih so že ponudbe za raznorazna potovanja, lahko se samo najame avto ali pa se skupaj še z ostalimi popotniki najame kombi, avtobus, vodiča in tudi šoferja in se poda skupaj na potep. Kaj si ogledati, kaj doživeti, je lahko običajno samostojna izbira popotnikov.

Adrenalinski športi

Na idejo, da je dežela polna adrenalinskih športov, pride le malokdo. Za tiste, ki v tem uživajo, je najbolje izbrati skupno popotovanje po otočju po programu, kjer je le teh največ vključenih. V prvi vrsti ponujajo takšne športe, kateri drugje niso ravno množični in si jih domačini kar malce svojijo. Deskanje na peščenih sipinah,…kdo bi na to sploh pomislil, da obstaja na Fijiju. Strme sipine ob rajskih plažah so kar kmalu izkoristili za deskanje in tja vodijo mnoge popotnike. Na podobni deski, kakor za deskanje na valovih smo se leže spuščali po strmih sipinah, kar se je izkazalo za zares posebno doživetje.

V notranjosti največjega otoka je gosta ter kot vidno v filmih ravno ta prava jungla. Domačini jo danes izkoriščajo za razne trekinge. Prebijanje skozi gosto zaraslo rastlinje, polno ptičev in njihovih nenavadnih glasov, prečkanje rek, močvirij, kopanje pod slapovi je namenjeno le za prave ljubitelje adrenalina. Sicer pa bi za mnogega lahko ta treking postal tudi nočna mora. V izobilju pa je tudi mnogo že popularnih športov, od deskanja na valovih, potapljanja, jezdenja konjev ob rajskih plažah itd. Se pa za vsakega ljubitelja zdravega načina življenja tam vsekakor kaj najde.

Nenavadno potapljanje

Za ljubitelje potapljanja je otočje dejansko raj. Čeprav večina ob pomisleku na potapljanje na Fiji-ju najprej pomisli na koralne grebene, se to za mnoge spremeni, ko vidijo njihovo preostalo ponudbo. Ponosni so na njihove odlično organizirane potope z morskimi psi. Že sam odhod na potop je poseben. Z katamaranom se zapelje z neverjetno hitrostjo na odprto morje preko ali celo pod neobičajno velikih valov. Potopi z morskimi psi so strogo varovani s strani organizatorjev, saj je ob potopu običajno le teh že toliko kot obiskovalcev. Morski psi pa so ljudi že tudi vajeni, saj jih redno hranijo, da jih lahko pokažejo obiskovalcem. Je pa vsekakor nenavadno pred seboj zagledati preko 3m velikega morskega psa, sploh pa tigrastega, kateri velja za nevarnejšo vrsto. Že pred potopom pa se vodič pošali, da ne pomni, da bi kdaj kakšen morski pes pojedel kakšnega potapljača.

Najbližji stik s pravimi domačini

Zaradi velikega priseljevanja Indijcev na Fiji, v mestih žal ni možno doživeti pravega življenja prvobitnih domačinov. Le to pa še vedno ostaja na podeželju, sploh v manjših vaseh. Domačini so zelo odprti za obiskovalce, zato jih sprejemajo tudi v osnovnih šolah. To je tako za obiskovalce kot tudi učence poseben dogodek. Učenci z veseljem pokažejo obiskovalcem kakšen ples ali kaj zapojejo, nato pa tudi oni pričakujejo nekaj od obiskovalcev. Dovolj je že, da se jim pove kaj o sebi ter svoji deželi. V vaseh pa se obiskovalce z veseljem povabi tudi v kulturni dom na pitje kave. Tu ne gre za kavo, kakršno poznamo pri nas, ampak za pijačo narejeno iz korenin rastline yagona. Pitje kave je pri njih poseben obred.

Ob obredu je potrebno spoštovati celo vrsto pravil. Oblačila morajo segati čez kolena, obleko morajo imeti tako moški kot ženske. Tako da je dovolj, če se okoli pasu zveče »sulu« - nekakšno njihovo tradicionalno krilo. Tudi za samo pitje kave obstajajo točno določena pravila, ob pripravi pa en kup njihovih molitev. Prvi vedno pije gospodar, nato šele vsi ostali. Kavo se vedno pije iz skodelic iz kokosa. Za mešanje zmletih korenin rastline v vodi ter deljenje pijače je vedno nekdo določen, kateri nato nosi skodelico polno pijače do prav vsakega obiskovalca, kateri pa morajo sedeti na tleh. Preden se sprejme pijačo pa je potrebno ploskniti ter reči bula in nato se lahko šele spije. Bula pomeni vse dobro, lahko je pozdrav, dober tek itd.


Fiji je dežela, katera daje občutek, da se je čas ustavil. Ni zaznati stresa, hitenja, le umirjeno ter nasmejano življenje. Sicer je že znano hrepenenje vsakega ljudstva iz nerazvitih dežel po odhodu v Evropo ali Ameriko, ampak kljub temu imajo tam mnogo lepše življenje, kakor v razvitem svetu.

 

Naključno iz Kšajtnih

Foto-zgodba: Toskana, drugi del
Rubrika: Potopis
Nadaljevanje Jasmininega potepanja po Toskani. V kolikor ste zamudili prvi del, si ga preberite na tem (potopis/foto-zgodba-toskana-prvi-del) naslovu.Grotta Grande ali velika...
Klavdija KIA Zbičajnik - izbrane pesmi
Rubrika: Leposlovne objave
1. VRANA haibun Razum si je opasala v kričeči glas. Razum, ki ji je pomagal preživeti,ker življenje je strog in krut učitelj. Zlepa...
Evald Flisar - Mogoče Nikoli (2007)
Rubrika: Knjiga
Prekmurski pisatelj Evald Flisar nadaljuje s svojim izrazito plodovitim pisateljskim delom. Po uspešnicah Velika žival samote in Čaj s kraljico je...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti