Bajta Kšajtni Ostalo Potopisi in foto-pisi Potopis: Irska - prvi del - Stran 2

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Potopis: Irska - prvi del - Stran 2 PDF natisni E-pošta
Prispeval Jure Lesjak, Maruša Triplat   
Sobota, 24 Maj 2008 00:00
Indeks člankov
Potopis: Irska - prvi del
Stran 2
Stran 3
Stran 4
Stran 5
Vse strani
Za Dublin je dovolj, če tam ostaneš tri dni. Videl boš vse, doživel marsikaj. Predvsem pa ni nobene potrebe, da uporabljaš javni prevoz. Peš se pride povsod, pa še daleč ni od ene do druge znamenitosti. Vsekakor je vreden ogled Trinity Collegea, oddaljen zgolj za nekaj sto metrov iz središča mesta. Na tem kolidžu je še posebej veličastna Long Room, knjižnica v obliki predora z izjemno visokim stropom, kjer je shranjena tudi znamenita Knjiga iz Kellsa, ki baje velja za najlepši rokopis na svetu. Srednje natančen ogled vzame skoraj tri ure časa.

Trinity College
Trinity College.

Rad popijem kakšno pivo. Tudi Maruša. Manjša laž, sicer. Obisk Guiness Brewery je morda najboljši čas preživet v Dublinu, ki vzame celo dopoldne, če prideš tja zgodaj zjutraj. Kar je nujno, saj se v nasprotnem primeru pred vrati pivovarne čaka tudi po več kot dve uri. Vstopnica je dokaj draga, malo jo pristriže kozarec točenega Guinessa (pol litra piva, Irci rečejo »pint«), ki ga dobiš na koncu ogleda. Takrat si je vredno vzeti čas in v miru popiti pivo. Pogled na Dublin iz zastekljenega vrha pivovarne ne bi mogel biti lepši.

Priporočam tudi ogled Kilmainham Gaol, zapori, ki so nekoliko oddaljeni iz mesta, niso pa preveč daleč. V njih so bili zaprti uporniki, ki so se bojevali za sprejetje zakona o samostojnosti irskega parlamenta v 18. stoletju. Fascinantne so predvsem tesne celice in notranjost zapora. Škoda, ker obiskovalec ne sme v višja nadstropja. Ne vem, zakaj. 

Kilmainhamski zapori.
Kilmainhamski zapori.

Največ se v Dublinu dogaja na južni strani reke Liffey, v četrti Temple Bar, kjer stoji istoimenski pub, najbolj znan na Irskem. Gruče ljudi, predvsem turistov, ki v večernih in nočnih urah do zadnjega kotička napolnijo vsak pub posebej. Veliko točeno pivo stane 5 €, v steklenici so cene še višje. Treba je poudariti, da Irci pijejo kulturno, kar za turiste v Dublinu ne velja. Predvsem vidiš veliko ljudi, ki pridejo tja samo popivat v pube, še več, nemalo je takšnih, ki iz ne vem kod vse dopotujejo v Dublin na »birthday party«, kot si radi napišejo na majice. Očitno obstajajo tudi agencije za ta namen. Ne spomnim se sicer imena.

Lastly, Dublin je vsekakor vreden ogleda in zasluži dobro oceno – 7,5/10. Po drugi strani pa je zaradi poplave turistov treba reči, da ne gre za tipično irsko mesto oziroma področje, kot bomo videli v nadaljevanju potopisa. Zgoraj omenjene znamenitosti se splača pogledati, priporočam pa, da več časa namenite manjšim krajem, ki ponazarjajo Irsko v vsej svoji lepoti, sproščenosti in počasnem stilu življenja, katerega vedno težje najdemo.

NEWGRANGE in BRU NA BOINE

Iz prestolnice naju je pot vodila okoli 100 km proti severu. Avtobus je ustavil v Droghedi, prijetnemu mestu oziroma malo večjemu kraju, kjer imajo samo en hostel, solidni Green Hostel.  Priporočljivo, da se prej rezervira preko spleta ali po telefonu. Ni pa ravno nujno. Popotnikov je tukaj le za vzorec, še manj pa klasičnih turistov, ki si privoščijo hotel. Mislim, da ga v Droghedi ni bilo videti. Je pa več, pravzaprav ogromno turistov v zgodovinskih krajih Newgrange in Bru na Boine, kjer se nahajajo kulturni spomeniki iz neolitika, ki so jih začeli graditi že 500 let pred egiptovskimi piramidami. Ocenjujejo, da v letih 4000-3000 pred našim štetjem. Najlepši spomenik je grobnica Newgrange, velika, s travo porasla gomila, obdana s krožnim kamnitim zidom. Glavno atrakcijo predstavlja 19 metrov dolg hodnik v sredini grobnice, kamor sonce skozi lino vhodnih vrat posveti samo na najkrajši dan v letu, 21. decembra. Ta prizor obiskovalcem simulirajo s posebnim laserjem za nekaj sekund, v realnosti pa traja par minut. Omeniti velja, da je vrsta čakajočih na ta trenutek zapolnjena že za naslednjih deset let, hkrati pa je treba vedeti, da na ta dan v večini primerov sonce ostane za oblaki. 

Grobnica Newgrange
Grobnica Newgrange.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.




 

Naključno iz Kšajtnih

Katja Martinčič - Č-B ples
Rubrika: Leposlovne objave
Katja Martinčič - Č-B ples V petek zvečer. Ples v maskah, premišljeno izbrana glasba, pritajena žaltava svetloba, dresscode črno-bel,...
K zagovoru racionalizma
Rubrika: Film
Kaj nas je lahko naučil Sherlock Holmes Guya Ritchieja, Avatar Jamesa Camerona pa ne?Sherlock Holmes in dr. Watson gresta na taborjenje,...
Fotozgodba: Teplice - Stran 2
Rubrika: Potopis
Stran 2 od 3Popotnik željan pohajkovanja ali morebiti celo teka se lahko »izgubi« v naravnost ogromnem in izredno lepo urejenem parku...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti