Potopis: Irska - prvi del natisni
Prispeval Jure Lesjak, Maruša Triplat   
Sobota, 24 Maj 2008 00:00

Potopis - Irska - 1.delIrska, prelepa dežela, ki poleg vseh odtenkov zelene pokrajine in čudovite obale ponuja brezskrbno popotovanje med veselimi ljudmi, ki se jim je na nekaterih področjih praktično ustavil čas.

DUBLIN

Pristanek na dublinskem letališču. Urejeno, srednje veliko in pregledno. Vseskozi se zdi, da bi se človek težko izgubil. Tudi takšen, ki je prvič letel z letalom. Kakor koli že, najpomembnejše za popotnika je dejstvo, da je letališče relativno blizu mestnega jedra Dublina. Vožnja z avtobusom traja okoli tri četrt ure, kar je za večja evropska mesta redkost. Tudi cena ni pretirana. Če me spomin ne vara, bi si upal trditi, da okoli 6-7 €.

Vožnja po predmestju že kaže prve obrise veličastnega Dublina. Umirjene, zelene soseske z nizkimi vrstnimi hišami vzdolž glavne in stranskih cest. Vstop v mesto ne vodi po večpasovnih cestah, ampak se do glavne ulice pripelješ po enem pasu. Levem, seveda. Najbolje je, če izstopiš blizu glavne pošte na O' Connell Street, največji cesti irske prestolnice. Ko zapustiš avtobus, iz žepa vzameš že vnaprej pripravljeni zemljevid in pogledaš naokoli. Kar se orientacijskih zapletov tiče, Dublin ne bi smel povzročati prevelikih težav. Vse je tako rekoč na dosegu roke. Deset minut zmernega tempa je bil oddaljen tudi najin hostel Jackob's Inn. Če povprašate o priporočilu, bi rekel, da je čisto okej, predvsem zaradi lokacije. Ker je prvi dan ponavadi zelo naporen, predvsem zaradi nenehnih »check in-ov« (Maribor – London Stansted – Dublin) in trepetanj ob tekočem traku za prtljago, priporočam krajši sprehod proti mestnemu jedru, zgolj iz radovednosti in pričakovanja. Ostalo raje prihranite za naslednji dan, ko bo šlo zares.

Reka Liffey
Pogled na Dublin z mostu na reki Liffey.

Hostli so na Irskem vsi po vrsti dobro opremljeni z brošurami in informacijskim materialom. Vzemite čim več, skoraj vse bo prišlo prav. Najpomembnejši kos papirja pa je zagotovo seznam vseh hostlov, brez katerega enostavno ne gre. Prav tako si že v Sloveniji priskrbite mednarodno študentsko izkaznico ISIC, s katero lahko koristite veliko popustov, če ste študent, se razume. Ne pozabimo še omeniti, da je treba imeti vedno, ampak res vedno, zraven dežnik, vetrovko, pelerino, topla oblačila in nepremočljive čevlje. Če pozabite na kratke hlače, ne bo težav. Redki so trenutki, ko jih boste potrebovali.  

Dublin Castle.
Dublin Castle.

Na tem mestu je čas, da se sprehodimo po ulicah Dublina in si ogledamo njegove najpomembnejše znamenitosti. Mesto je vseskozi polno, težko bi rekel tudi živo, saj dež tudi po večkrat dnevno malce zrahlja razpoloženje. Ko hodiš po Dublinu, imaš občutek, da Ircev nenehno spremenljivo vreme ne moti kaj preveč. Očitno so se na to navadili in se s tem sprijaznili. Pred dežjem večina niti ne beži pod streho niti ne odpira dežnikov.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 


Za Dublin je dovolj, če tam ostaneš tri dni. Videl boš vse, doživel marsikaj. Predvsem pa ni nobene potrebe, da uporabljaš javni prevoz. Peš se pride povsod, pa še daleč ni od ene do druge znamenitosti. Vsekakor je vreden ogled Trinity Collegea, oddaljen zgolj za nekaj sto metrov iz središča mesta. Na tem kolidžu je še posebej veličastna Long Room, knjižnica v obliki predora z izjemno visokim stropom, kjer je shranjena tudi znamenita Knjiga iz Kellsa, ki baje velja za najlepši rokopis na svetu. Srednje natančen ogled vzame skoraj tri ure časa.

Trinity College
Trinity College.

Rad popijem kakšno pivo. Tudi Maruša. Manjša laž, sicer. Obisk Guiness Brewery je morda najboljši čas preživet v Dublinu, ki vzame celo dopoldne, če prideš tja zgodaj zjutraj. Kar je nujno, saj se v nasprotnem primeru pred vrati pivovarne čaka tudi po več kot dve uri. Vstopnica je dokaj draga, malo jo pristriže kozarec točenega Guinessa (pol litra piva, Irci rečejo »pint«), ki ga dobiš na koncu ogleda. Takrat si je vredno vzeti čas in v miru popiti pivo. Pogled na Dublin iz zastekljenega vrha pivovarne ne bi mogel biti lepši.

Priporočam tudi ogled Kilmainham Gaol, zapori, ki so nekoliko oddaljeni iz mesta, niso pa preveč daleč. V njih so bili zaprti uporniki, ki so se bojevali za sprejetje zakona o samostojnosti irskega parlamenta v 18. stoletju. Fascinantne so predvsem tesne celice in notranjost zapora. Škoda, ker obiskovalec ne sme v višja nadstropja. Ne vem, zakaj. 

Kilmainhamski zapori.
Kilmainhamski zapori.

Največ se v Dublinu dogaja na južni strani reke Liffey, v četrti Temple Bar, kjer stoji istoimenski pub, najbolj znan na Irskem. Gruče ljudi, predvsem turistov, ki v večernih in nočnih urah do zadnjega kotička napolnijo vsak pub posebej. Veliko točeno pivo stane 5 €, v steklenici so cene še višje. Treba je poudariti, da Irci pijejo kulturno, kar za turiste v Dublinu ne velja. Predvsem vidiš veliko ljudi, ki pridejo tja samo popivat v pube, še več, nemalo je takšnih, ki iz ne vem kod vse dopotujejo v Dublin na »birthday party«, kot si radi napišejo na majice. Očitno obstajajo tudi agencije za ta namen. Ne spomnim se sicer imena.

Lastly, Dublin je vsekakor vreden ogleda in zasluži dobro oceno – 7,5/10. Po drugi strani pa je zaradi poplave turistov treba reči, da ne gre za tipično irsko mesto oziroma področje, kot bomo videli v nadaljevanju potopisa. Zgoraj omenjene znamenitosti se splača pogledati, priporočam pa, da več časa namenite manjšim krajem, ki ponazarjajo Irsko v vsej svoji lepoti, sproščenosti in počasnem stilu življenja, katerega vedno težje najdemo.

NEWGRANGE in BRU NA BOINE

Iz prestolnice naju je pot vodila okoli 100 km proti severu. Avtobus je ustavil v Droghedi, prijetnemu mestu oziroma malo večjemu kraju, kjer imajo samo en hostel, solidni Green Hostel.  Priporočljivo, da se prej rezervira preko spleta ali po telefonu. Ni pa ravno nujno. Popotnikov je tukaj le za vzorec, še manj pa klasičnih turistov, ki si privoščijo hotel. Mislim, da ga v Droghedi ni bilo videti. Je pa več, pravzaprav ogromno turistov v zgodovinskih krajih Newgrange in Bru na Boine, kjer se nahajajo kulturni spomeniki iz neolitika, ki so jih začeli graditi že 500 let pred egiptovskimi piramidami. Ocenjujejo, da v letih 4000-3000 pred našim štetjem. Najlepši spomenik je grobnica Newgrange, velika, s travo porasla gomila, obdana s krožnim kamnitim zidom. Glavno atrakcijo predstavlja 19 metrov dolg hodnik v sredini grobnice, kamor sonce skozi lino vhodnih vrat posveti samo na najkrajši dan v letu, 21. decembra. Ta prizor obiskovalcem simulirajo s posebnim laserjem za nekaj sekund, v realnosti pa traja par minut. Omeniti velja, da je vrsta čakajočih na ta trenutek zapolnjena že za naslednjih deset let, hkrati pa je treba vedeti, da na ta dan v večini primerov sonce ostane za oblaki. 

Grobnica Newgrange
Grobnica Newgrange.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.



WICKLOW MOUNTAINS
 
Rathdrum

 
Če sva bila še prejšnji dan dobrih sto kilometrov severno od Dublina, sva bila peti dan najinega popotovanja po Irski enako oddaljena od glavnega mesto v smeri proti jugu. Ustavila sva se namreč na območju Wicklow Mountains, natančneje v majhnem kraju Rathdrum, ki po moji oceni nima več kot dvesto do tristo prebivalcev. V tem izjemno prijetnem kraju ustavi avtobus samo enkrat dnevno, okoli tretje ure popoldne. Hostel je seveda samo eden, Old Presbytery Hostel, kjer naju je pričakala rahlo okajena gospa poznih srednjih let. Od dolgčasa verjetno ni imela kaj dosti početi. Tudi »backpackerjev« je bilo v njenem hostlu, oziroma bolje rečeno hiši, bolj malo. Kakšnih deset. Če boste kdaj obiskali Rathdrum, pojdite na kosilo v majhen Coffee shop, ki je skrit med hišami blizu turistične točke. Full Irish Breakfast je zelo precizno pripravljen in odličnega okusa (na Irskem so tako imenovani zajtrki na voljo čez cel dan). V večjem miru obroka še niste jedli nikjer.  

Rathdrum coffee shop
Coffee shop v Rathdrumu, majhnem kraju 100 km južno od Dublina.

Glendalough

 

V Rathdrumu izposojajo kolesa, vendar je težko najti osebo, ki bi naj bila tam za ta namen. Na koncu sva gospoda našla v neki delavnici, kjer sva si izposodila kolesa za 10 eur na osebo. Vrniti sva jih morala enkrat naslednji dan, vseeno kdaj. Po »up and down« cesti sva se odpeljala proti naravnemu parku Glendalough. Na smerokazu je bila zapisana številka 22. Šele čez čas sva ugotovila, da 22 milj, ne kilometrov, kot sva predvidevala. Če je na Irskem razdalja napisana na beli tabli, je vedno v miljah. Na drugih barvnih tablah so razdalje v kilometrih. Cesta do Glendalougha je lepa, včasih zmoti kakšen »rent-a-car« preveč. Pri naravnem parku je veliko turistov, zato za prijetnejši in lepši ogled priporočam poznejše ure. Pot po parku je dokaj dolga, vendar vredna truda in časa. Še posebej fascinantne so samostanske razvaline s 33 metrov visokim stolpom ter nešteti prelepi pogledi na jezero in hribe v ozadju. Če se vam ne mudi naprej po zeleni deželi, si na Wicklow Mountains vzemite čas in preiščite ostale naravne parke, hribovja in Wicklowsko obalo, kar sva midva zaradi hudega tempa morala izpustiti.

Naravni park Glendalough, Wicklow Mountains.
Naravni park Glendalough, Wicklow Mountains.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.



COUNTY CORK
 
Iz Wicklow Mountains sva se namenila proti Corku, drugemu največjemu mestu na Irskem. To je bila tudi najdaljša razdalja, ki sva jo prevozila z avtobusom. Naj tukaj povem, da je za javni prevoz na Irskem odlično poskrbljeno, priporočam potovanje z avtobusom. Iz Rathdruma sva morala najprej v obmorsko mesto Arklow, kjer se je prvič prikazal eden izmed neštetih nepozabnih pogledov na morje. Iz Arklowa sva odpotovala proti pristaniškemu mestu Wexford. Noč sva preživela v lepem hostlu Kirwan House. Navsezgodaj sva preko Waterforda odhitela proti Corku.
  
Cork

Industrijsko mesto naju je pričakalo s slabim vremenom. Pot do hostla izjemno strma. Priznati je treba, da je Kinlay House Shandon daleč najslabši hostel na Irskem. Obupne postelje, natrpane sobe, s čistočo se ne bi smeli hvaliti. Vendar bo treba potrpeti, saj bova tukaj ostala tri dni. Turistov je v Corku veliko, skoraj več kot v Dublinu. Mesto je prijetno, ni pa ravno nekaj posebnega. 6,5/10. Hitro se izgubiš, navkljub zemljevidu. Splača se pogledati English Market, tržnico, kjer prodajajo živila, pijače, knjige in obrtniške izdelke. Solidna je tudi St. Finn Barre's Cathedral. Če boste imeli dovolj časa, obiščite Cork Castle, študentski campus in »second hand shop« Fitzpatrick's. Ogledati si velja še morda Cobh, ki je malo izven Corka. Od tam je na neuspešno pot izplul Titanik, če se vam zdi ta podatek pomemben. Večerno življenje v pubih je v Corku bolj klavrno.

Cork
Cork, drugo največje mesto na Irskem.

Blarney castle

 

Blarneyski grad je iz Corka oddaljen za slabe pol ure vožnje. Pred vhodom v park nepopisna gneča. Vsi so prišli iz enega razloga – poljubit blarneyski kamen na vrhu stolpa, ki bo vsakega obdaril z govorniškim darom. Na vrhu gradu je poseben mojster, ki te nagne z glavo navzdol proti tlom. V tem času moraš poljubiti kamen. Nekatere je strah, ampak ni nevarno. Lonely planet je to znamenitost uvrstil med sto stvari na svetu, ki jih ne smeš zamuditi. Realno bi bilo med tisoč, čeprav je grad z okolico in potmi skozi park res imeniten. Graja edino na račun cene fotografije ob poljubljanju kamna. Cena: 10 €. 

Blarney castle.
Blarney castle.

Kinsale

Človek misli, da bo ušel gneči v Corku s tem, ko bo odšel čisto do južne obale Irske. Kaj hitro se zmoti. Tudi v majhnem kraju Kinsale je turistov na pretek. Kljub temu gre za simpatično mesto, ki ga krasijo nizke in barvite hiše.

Kinsale
Kinsale, majhen kraj na jugu Irske.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 

DINGLE PENINSULA

Dingle

Iz Corka sva prek mesteca Tralle odpotovala na jugozahod Irske, natančneje na polotok Dingle. Že vožnja ob obali in preko hribovja na sredini polotoka je napovedovala, da bo to najlepši del najinega potovanja. Avtomobilov na cesti enostavno ni, pot je zavita in vodi po neverjetnih hribih. Včasih ga je moral šofer avtobusa prestaviti tudi »v prvo«. Vsepovsod polno travnikov, pašnikov z ovcami in pogledi na morje. Neokrnjena narava v vsem svojem sijaju. Prava Irska, za katero je vredno nameniti vsak trenutek. Potem ko je šofer kar sproti pobiral domačine, smo prispeli v enkratni Dingle. Fenomenalno. V samem Dinglu, če odštejem bližnje kraje, je samo en hostel, Ballintaggart hostel, ki ga nikakor nisva našla, zato sva morala vzeti B&B Harbour Lodge (Bed and Breakfast), ki se je izkazal za pravo izbiro. Dokaj poceni, predvsem pa čist in urejen. Nasploh pa je Dingle izjemno prijazen in prijeten kraj, odmaknjen od vsakdanjega vrveža. Ljudje pozdravljajo vsakega, kar se po določenem času na Irskem navadi čisto vsak.

Dingle
Dingle, najprijetnejši kraj na Irskem.

V Dinglu najdeš tudi najboljše pube na Irskem, kjer je vsak večer živa glasba in neverjetna zabava. Bila sva v skoraj vseh, najbolj v spominu nama bosta ostala Murphy's in O' Flahertypub. Še posebej prvi.

O'Flaherty Pub.
O'Flaherty Pub.
Slea Head Road
 
Tako kot Rathdrumu sva si tudi v Dinglu izposodila kolesa, in sicer kar v nekem pubu. Pravzaprav so bila dobra, bolj mestna kot gorska. Vendar naju je tega dne nekaj izjemno motilo. Vreme. Vseskozi se je zdelo, da ne bo dolgo zdržalo. Vseeno sva vztrajala z vožnjo. Na koncu se je izkazalo, da je bila to velika napaka. Naenkrat je začelo neznosno deževati. Vsa premočena sva morala obrniti. Razočaranje je bilo ogromno. K sreči se je zvečer zjasnilo. Odločila sva se, da bova poizkusila naslednji dan še enkrat, čeprav tega nisva imela v planu. Izplačalo se je.

Slea Head Road, Dingle Peninsula.
Slea Head Road, Dingle Peninsula.

 


Še enkrat po kolesa in na pot, ki je ne sme zamuditi nihče, ko potuje po Irski. Večino časa se voziš na visoki obalni cesti in gledaš čudovito obalo, morje ter otoke, ki obdajajo polotok Dingle. Pot ni preveč naporna, dolga je okoli 30 kilometrov, ki minejo prehitro. Najprej gledaš Blasket Islands, na svoji levi strani, kasneje vidiš polotok Ring of Kerry, vrhunec pa prinese rt polotoka, s katerega opazuješ prelepe Aran Islands. Vreme je bilo jasno, najtoplejši dan potovanja, sonce je sijalo cel dan. Zagotovo najlepše preživeti dan na Irskem, ki bo ostal v najinem spominu za vedno. Škoda, da je minil tako hitro kot vse prijetne reči.

POTOPIS - IRSKA - 2.DEL

Več fotografij lahko najdete v Albumu.