Kako je trojica RM, DB in GG proslavila Kristovo rojstvo, si lahko na spodnjem naslovu preberete v prvem delu potopisa oz. opažanj enega izmed vpletenih.

Prebujeni v Božič, okoli druge ure popoldan, smo se namenili na sprehod po mestu. Zavoljo mačka sva z DB nujno potrebovala kofein in primerno dozo brezalkoholne pijače, GG pa je deloval presenetljivo vitalno. Zopet je prevzel pobudo in nas popeljal čez Most, v Budim. Kot verjetno že veste, je madžarska prestolnica sestavljena iz Budima na zahodnem bregu reke Donave in Pešte na vzhodu, mesti pa sta se leta 1873 združili v eno.

Kakorkoli že, veter na Mostu je lizal po jajcih in še čem, na rokah so se mi zavoljo nošenja fotoaparata brez rokavic, ki sem jih, mimogrede, v pijanski vznesenosti, izgubil dan pred tem, začele delati razpoke, nosu pa tako ali tako zadnje pol ure nisem čutil več. Končno smo zavili v restavracijo, belgijsko, v kateri smo se nadaljne tri ali štiri ure razvajali in rehabilitirali ob dobrotah in pijači, ki so nam jo pripravili. Težko pričakovani obrok smo na koncu počastili še s kavico in cigareto, GG pa si je v maniri prijatelja in znanca s Fare, sicer zagriženega mladoheglovca, ki sliši na ime AK, privoščil še becherovko.  Slednja je menda dobra za pospešitev procesov v želodcu po zaužiti hrani, kot mi je nekoč zaupal AK, vedno poln praktičnih nasvetov in preverjenih modrosti naših naših dedkov in babic. Lahko pa jo spijete tudi pred obrokom, odvisno je namreč od posameznika oz. njegove prebave.

Primerno okrepčani smo se podali na goro k trdnjavi, ki je, v primeru da boste kdaj odšli v Budimpešto, ne boste zgrešili, tisti ki pa ste tam že bili, pa tako ali tako veste o čem govorim. Hitro smo sklenili, da je ogledov za danes dovolj, ter se po isti poti, čez Most, vrnili v Pešto.  Spili smo še pivo ali dve, na neki tržnici pa kot pravi turisti ruknili dva deci zakuhanega, potem pa je ženski del odprave počasi postal zaspan. RM in GG sta DB pospremila domov, sama pa odšla še nekoliko raziskati teren.

Vec fotografij lahko najdete v Albumu.