Na Forumu so poved'li
"Zaj se po novem reče človeko ko je gmajtn - Ti si gmajtn ko Žibrat. Alpa človeko ko je žalostn - Ti si žalostn ko Golemac." StaleY po zmagi Slovenije nad Hrvaško v temi EP v košarki - Poljska 2009.
|
|
Fotozgodba: Turčija - Kapadokija |
 |
 |
 |
|
Maša Čas
|
|
Nedelja, 12. oktober 2008 00:00 |
|
Bila sem v neki Deželi. Vonjala sem njene cvetlice in duhala njen smrad, se potila pod njenim žgočim soncem in drgetala v mrzli gorski noči, stopala po njenih zaprašenih poteh in se pustila prepeljati na udobnih sedežih avtobusa. In Dežela mi je pripovedovala svojo zgodbo. Zgodbo o ljudeh. Te ljudi želim predstaviti tudi vam...
»Mustafa!!??!! Je to mogoče?« Najbrž vidim narobe. (Buljim v starejšega možakarja.) Ne, Maša to ni mogoče. Ne zganjaj panike in evforije po nepotrebnem! »YEEES, YEEES ! I'm Mustafa. »Yes, Yes «, začne veselo pritrjevati, ko ga vprašam, če je slučajno on tisti Mustafa, ki je pred kakšnim letom nastopil v dokumentarnem filmu, ki sta ga v Kapadokiji snemala neka Slovenca. Film z naslovom Turški čaj sem si namreč ogledala v ljubljanski Kinoteki kakšen mesec dni preden sem odšla na pot. Z Mustafo se razveseliva snidenja kot kakšna stara znanca, ki se nista videla že sto let. Hitim mu pripovedovati, da je, on Mustafa, v Sloveniji very famuous ter da je film prava uspešnica. (Dejstvo, da so film predvajali samo enkrat samkrat v Kinoteki in da si ga ni ogledalo ravno enormno število ljudi , rajši zamolčim.)Mojega navdušenja nad zanimivim možakarjem pa se naleze tudi Klemen, moj sopotnik na poti (v prostem času tudi moj fant ter pa kasneje na vzhodu moj zakonski partner), s katerim se takoj strinjava, da se še isti dan preseliva, iz sicer udobnega hostla z bazenom, v Mustafovo lemon house, eno izmed skalnih votlin v Kapadokiji.
Kapadokija leži na približno tisoč metrov visoki anatolski planoti, v osrčju današnje Turčije. Gre za precej turistični kraj, saj romantične skalne votline vsako leto privabijo trume turistov. In vse je tudi prilagojeno tej hordi radovednežev. Tipically food. Tipically carpets. Tipically houses. Vse se že tako pretirano trudi biti tipically , da skoraj izgubi ves čar. Je pa res, da sem se tu še zadnjič pred odhodom na vzhod, kjer ta beseda sploh ni potrebna (razen, seveda v kontekstu prave kurdske identitete), počutila udobno v majici brez rokavov in kratkih hlačkah. Ker na vzhodu to niti slučajo ni tipically.
Kapadokija v sebi skriva tudi bogato kulturno dediščino zgodnjega krščanstva, katero je Unesco uvrstil med peščico najpomembnejših spomenikov človeštva. Od 4. in vse tja do 11. stoletja so si namreč prvi kristjani iz mehke kamnine, imenovane vulkanski tuf, iz katere je erozija izdolbla zanimive stožčaste in gobaste oblike, ustvarili prijetna bivališča. Skalne votline so še danes zelo dober toplotni izolator, saj pozimi nudijo zaščito pred mrazom, poleti pa je v njih prijetno hladno.
Najbolj pa sem bila fascinirana nad v skale vrezanimi podzemnimi mesti s cerkvami in samostani. Kar malce neprijetno se je bilo spuščati po ozkih in zavitih rovih vedno nižje in nižje in v temi tipati vlažne stene… Težko si predstavljam, da se je v teh podzemnih bivališčih pred sovražnikom skrivalo tudi po 20 000 ljudi in to ne le kakšen dan ali dva, temveč tudi po pol leta , če je bilo to potrebno!
Na ogled ene izmed v skalo vklesanih cerkvic pa naju je povabil tudi brkati Turk, katerega ime mi je žal ušlo iz spomina. Seveda naju, oziroma bolje rečeno mene, ni spustil niti za trenutek iz dosega svojih rok – prijazno me je »podržal« za roko ali za kak drug del telesa, da se slučajno, nerodna kot vse ženske, ne bi poškodovala pri polzenju v skalnih vdolbinah in nenehno silil vame s vprašanji po počutju… To pa je tudi edina stvar, ki jo moram izpostaviti kot negativno v celotni Turčiji in pa tudi drugod v muslimanskih deželah. Nikakor mi ni šla v račun ta dvojnost moške drže – nenehno dotikanje turistk po eni strani, po drugi pa vzdržnost že samega pogleda (kaj šele dotika!) na svoje ženske in njihovo tabuizirano telo.
Bolj gentelmansko naju je, želodčnim težavam navkljub (posledica zaužitega pokvarjenega kebaba), in po nekaj urgentnih postankih za grmičevjem, Mustafa v najhujši vročini odpeljal na nekaj urni sprehod v Güllüdere (Rose Vallley). Dolina neskončnih rožnatih sipin skriva v sebi na stotine skritih cerkva in domovanj – med njimi tudi takšnih za golobe.
Golobja domovanja opazimo že na daleč kot kockaste vdolbine v skali. V antičnih časih so bili golobi zelo cenjeni – golobje meso je predstavljajo pomemben del prehrane takratnih ljudi, njihovi iztrebki pa so veljali za odlično gnojilo. Poleg tega pa so bili golobi tudi zanesljivi in hitri prenašalci sporočil.
Mustafa si je svojo hiško limon, kakor jo sam poimenuje, izklesaval približno tri mesece. Kuhinja, jedilnica s kavčem, spalnica in kopalnica so tako v stilu kremenčkovih odete v tople naravne krem barve, takšno pa je tudi izklesano pohištvo. Kar težko sva se poslovila od tako gostoljubnega možakarja – še posebej potem, ko me je zvečer oblekel v turške cunje in me, kot se za pravega moškega spodobi, zavrtel v ritmih grlaste turške godbe.
Danes najdemo v dolinah Kapadokije le še nekaj skalnih votlinic, ki služijo kot Mustafova lemon house shrambi in skladiščenju limon ter domovanju domačinov, pogosteje so nekatere od njih preoblikovane v bolj ali manj luksuzne skalnate hotele za turiste, druge pa zapuščene. Namesto votlinic, pa so si vaščani zgradili sodobne hiške, ki so večkrat kar zlivajo s skalnatimi gmotami…
Mesečeva dežela, kakor radi okronajo Kapadokijo v najlepših tonih zaživi, ko posrkava vase zadnje ali pa prve sončne žarke… Takrat nas do pravljice loči le še korak... In prav zato in vsem negativnim posledicam, ki jih je v ta kraj prinesel turizem navkljub, obisk Kapadokije toplo priporočam vsem, ki boste kadarkoli zajadrali v Turčijo.
|
|
Naključno iz Kšajtnih
Mesec v sliki, september 2008
Rubrika: Ostalo
Mesec september je za nami, pred vami pa nova zbirka fotografij iz dogajanja na Koroškem.V Slovenj Gradcu letos praznujejo prav posebno...
|
Mesec v sliki, april 2009
Rubrika: Ostalo
Aprila kislega je konec, pred vami pa je nekaj najboljših fotografij zbranih dogodkov pri nas.NSi (http://nsi.si/volilni-program-2008-2012.html). (Foto: Jan Küzma)Against the gravity...
|
Sylvester Stallone - Rambo (2008)
Rubrika: Film
Dolgo pričakovano četrto in skorajda zadnje dejanje zgodbe o vietnamskem veteranu Johnu Rambu, je tokrat Sylvester Stalone napisal in režiral sam....
|
|
Kšajtni 
