Bajta Kšajtni Ostalo Potopisi in foto-pisi Fotozgodba: Turčija - Kapadokija

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Fotozgodba: Turčija - Kapadokija PDF natisni E-pošta
Prispeval Maša Čas   
Nedelja, 12 Oktober 2008 00:00
Indeks člankov
Fotozgodba: Turčija - Kapadokija
Stran 2
Vse strani

 

Fotozgodba: Turčija - Kapadokija

 

Bila sem v neki Deželi. Vonjala sem njene cvetlice in duhala njen smrad, se potila pod njenim žgočim soncem in drgetala v mrzli gorski noči, stopala po njenih zaprašenih poteh in se pustila prepeljati na udobnih sedežih avtobusa. In Dežela mi je pripovedovala svojo zgodbo. Zgodbo o ljudeh. Te ljudi želim predstaviti tudi vam...


Mustafa in Lemon house

 »Mustafa!!??!! Je to mogoče?« Najbrž vidim narobe. (Buljim v starejšega možakarja.)  Ne, Maša to ni mogoče. Ne zganjaj panike in evforije po nepotrebnem! »YEEES, YEEES ! I'm Mustafa. »Yes, Yes «, začne veselo pritrjevati, ko ga vprašam, če je slučajno on tisti Mustafa, ki je pred kakšnim letom nastopil v dokumentarnem filmu, ki sta ga v Kapadokiji snemala neka Slovenca. Film z naslovom Turški čaj sem si namreč ogledala v ljubljanski Kinoteki kakšen mesec dni preden sem odšla na pot. Z Mustafo se razveseliva snidenja kot kakšna stara znanca, ki se nista videla že  sto let. Hitim mu pripovedovati, da je, on Mustafa, v Sloveniji very famuous ter da je film prava uspešnica. (Dejstvo, da so film predvajali samo enkrat samkrat v Kinoteki in da si ga ni ogledalo ravno enormno število ljudi , rajši zamolčim.)Mojega navdušenja nad zanimivim možakarjem pa se naleze tudi Klemen, moj sopotnik na poti  (v prostem času tudi moj fant ter pa kasneje na vzhodu moj zakonski partner), s katerim se takoj strinjava, da se še isti dan preseliva, iz sicer udobnega hostla z bazenom, v Mustafovo lemon house, eno izmed skalnih votlin v Kapadokiji.

Planota Kapadokija

Kapadokija leži na približno tisoč metrov visoki anatolski planoti, v osrčju današnje Turčije. Gre za precej turistični kraj, saj romantične skalne votline vsako leto privabijo trume turistov. In vse je tudi prilagojeno tej hordi radovednežev. Tipically food. Tipically carpets. Tipically houses. Vse se že tako pretirano trudi biti tipically , da skoraj izgubi ves čar. Je pa res, da sem se tu še zadnjič pred odhodom na vzhod, kjer ta beseda  sploh ni potrebna (razen, seveda v kontekstu prave kurdske identitete), počutila udobno v majici brez rokavov in kratkih hlačkah. Ker na vzhodu to niti slučajo ni tipically.

Planota Kapadokija

Kapadokija v sebi skriva tudi bogato kulturno dediščino zgodnjega krščanstva, katero je Unesco uvrstil med peščico najpomembnejših spomenikov človeštva. Od 4. in vse tja do 11. stoletja so si namreč prvi kristjani iz mehke kamnine, imenovane vulkanski tuf, iz katere je erozija izdolbla zanimive stožčaste in gobaste oblike, ustvarili prijetna bivališča. Skalne votline so še danes zelo dober toplotni izolator, saj pozimi nudijo zaščito pred mrazom, poleti pa je v njih prijetno hladno.

Cerkev

Najbolj pa sem bila fascinirana nad v skale vrezanimi podzemnimi mesti s cerkvami in samostani. Kar malce neprijetno se je bilo spuščati po ozkih in zavitih rovih vedno nižje in nižje in v temi tipati vlažne stene… Težko si predstavljam, da se je v teh podzemnih bivališčih pred sovražnikom skrivalo tudi po   20 000 ljudi in to ne le kakšen dan ali dva, temveč tudi po pol leta , če je bilo to potrebno!

Cerkev vklesana v skalo

Na ogled ene izmed v skalo vklesanih cerkvic pa naju je povabil tudi brkati Turk, katerega ime mi je žal ušlo iz spomina. Seveda naju, oziroma bolje rečeno mene, ni spustil niti za trenutek iz dosega svojih rok – prijazno me je »podržal« za roko ali za kak drug del telesa, da se slučajno, nerodna kot vse ženske, ne bi poškodovala pri polzenju v skalnih vdolbinah in nenehno silil vame s vprašanji po počutju… To pa je tudi edina stvar, ki jo moram izpostaviti kot negativno v celotni Turčiji in pa tudi drugod v muslimanskih deželah. Nikakor mi ni šla v račun ta dvojnost moške drže – nenehno dotikanje turistk po eni strani, po drugi pa vzdržnost  že samega pogleda (kaj šele dotika!) na svoje ženske in njihovo tabuizirano telo.


 

Naključno iz Kšajtnih

Bajtin TV napovednik (od 25.4 do 1.5)
Rubrika: Bajtin TV napovednik
Nov teden nov Bajtin TV napovednik, kakor je že ustaljena praksa. Ta teden dobrih vsebin ne manjka, katere si bomo v...
Aravind Adiga - Beli tiger (2010)
Rubrika: Knjiga
Zgodba o Balramu, pripadniku nižje indijske kaste, ki začne svojo pot kot betel pljuvajoči in jajca si praskajoči šofer indijskega bogataša...
Bajtin TV napovednik (od 22. do 27. marca)
Rubrika: Bajtin TV napovednik
Pred vami je nov Bajtin TV napovednik, tokrat od nedelje do petka. Naslednji teden, kot ponavadi, ni  nabit z dobrimi filmi,...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti