|
|
|
Prispeval Igor Ranc
|
|
Ponedeljek, 20 Oktober 2008 00:00 |
|
Stran 1 od 3 
Da, vzrok za pot v Teplice leži v nogometu. Ne glede na to, da je Slovenija proti Češki izgubila mi za prevoženih slabih 1400 km ni niti malo žal. Najverjetneje ni žal nobenemu od približno tristotih slovenskih navijačev. Nekateri smo videli skoraj vse – Panterje, rotvajlerja v lokalu, vlom v avto, prostitutke ob cesti, poceni pivo in spremenljivo vreme. Nekateri so videli bore malo – neki navijač je vso tekmo spal, spet drugi so bili blizusmrtno alkoholizirani.
Garmin. Čudo tehnike, ki ti olajša marsikatero pot. Ali pa tudi ne. Velikokrat preseneti s svojim usmeritvami, predvsem v smislu, da te pelje naravnost, medtem ko ti obcestna tabla pravi, da pelji desno. Tukaj gre za borbo satelit vs. zdrav razum. Na poti v Teplice sva do Prage zaupala satelitu, kasneje pa bolj zdravemu razumu. V Pragi sva se namreč po navodilih ženskega glasu znašla v centru in se kljub vztrajnemu »preračunavanju« sodobne tehnike komajda rešila iz primeža praških tlakovcev in dvopasovnic. Recept je sledeč: blizu večjih mest sledi tablam, sicer upoštevaj Garmina. Odgovornosti ne prevzemamo.
Prvi resnejši postanek na poti do Teplic so bile Češke Budojovice, ki so prvo večje mesto na poti do Prage (preko Linza). Mesto je zelo prijetno, s parkiranjem ni težav, parkirna ura je smešno poceni. Gre za domovino znamenitega Češkega Budvarja oziroma Budweiserja, česar pa v samem mestu ni opaziti. Arhitektura je na odličnem nivoju in po dvournem postanku v Budejovicah sklepam, da Čehu, ki je doma v Budejovicah, ne gre slabo. Vredno obiska.
Ne, to ni hiša strahov podnevi ampak naš hotel – Greenhouse v Teplicah. Od stadiona je bila ta vila oddaljena borih 150 metrov, hkrati pa kakšnih 5 minut od centra mesta. Sprva smo prek spleta »rezervirali« drug hotel, vendar je izvidniški avto ob 20.00 ugotovil, da nas lastnik prvega hotela ni obvestil, da je polno zaseden. K sreči nama je šel na roko ter »našel« Zeleno hišo, katere lastnik naju je v treh minutah prišel iskat pred prvi hotel. S tem so bile drugemu avtu, ki se je pridružil na dan tekme, prihranjene velike muke iskanja hotela tik pred tekmo.
Ta oseba na desni je ena izmed štirih, ki so v Teplice prišle dan za nama. Ujeli smo ga pri malici. Pri tem ne bomo zamudili priložnosti, da vas informiramo glede cen. Dvoposteljna soba z zajtrkom je stala 17,5€ na osebo, pri čemer je potrebno povedati, da je bil hotel na zelo zadovoljivi ravni. Večer prej sva se v gostilni, kjer je kraljeval rotvajler Alex, odžejala z ducat pivi in dvema žganima pijačama, za kar sva plačala slabih trinajst evrov. Pa ne po osebi, vse skupaj.
Utrujeni popotnik lahko v centru lepo urejenih Teplic brez slabe vesti počije na kateri od klopi.
|
|
|
Kšajtni 
