Na Forumu so poved'li
"Zakaj alpinisti to pocnejo najbrž noben, ki se s tem ne ukvarja, ne zastopi. Dejstvo je, da vsekakor ne gre samo za vzpon sam. Temvec dozivljanje nekih obcutij, ki te zavejo minljivosti, ter te naredijo zivega.
Gre za zaupanje, prijateljstvo,strah, jok ter sreco. Vsekakor je pa najvecji uspeh ekstremnega alpinizma, da ostanes ziv..." MACEK razmišlja o vrhunskem alpinizmu.
|
|
Fotozgodba: Na obisku pri istrskih oljkarjih |
 |
 |
 |
|
Robert Marin
|
|
Nedelja, 30. november 2008 00:00 |
|
Zgodovina oljčnega olja sega v čas prvih civilizacij, saj naj bi ga po nekaterih virih že okoli leta 6000 pr. Kr. pridobivali na območju današnje centralne Turčije. Od tam se je tradicija skozi stoletja ražširila v Izrael, Palestino in Sirijo, z grško kolonizacijo pa se je z njegovimi blagodejnimi učinki seznanil tudi preostali Mediteran.
Od antike dalje je tako oljka prisotna tudi pri nas, do konca druge polovice 19. stoletja je predstavljalo oljarstvo celo osrednjo gospodarsko panogo slovenske Istre. Ko pa je slovenski živelj na prelomu stoletja zakorakal po poti industrijske revolucije so se nad istrskim oljkarstvom začeli zgrinjati temni oblaki. Svet je kmalu znašel v prvi vojni, leta 1929 pa sta življenje tod grenili še pozeba in vseprisotna gospodarska kriza. Ni minilo dolgo, ko se je kmet bil v drugi vojni, sosledje dogodkov pa je povzročilo, da je iz nekdanjih 2000 ha obdelovalnih površin številka drastično padla na 400 ha.
 Istrska belica (na fotografiji) je poleg sorte Leccino najbolj zastopana vrsta v slovenskih oljčnih nasadih. V primerjavi z ostalimi dobro preneša nizke temperature, kar je pripomoglo k nagli širitvi v istrske oljčnike po pozebi leta 1959. V zadnjem času istransko oljkarstvo menda doživlja svojevrstno renesanso. Ekstra deviško olje slovenske istre je med drugimi lovorikami, ki jih prejema, tudi prvi slovenski kmetijski pridelek, zaščiten na evropski ravni.
Oljka je v Sloveniji za jabolkom drugo sadno drevo po površini, kar je svojevrsten fenomen. Skoncentrirana je na zelo ozkem geografskem območju, medtem ko lahko jabolko najdemo domala pred vsako slovensko domačijo. Po drugi strani pa ima oljka najmanjši donos izmed vseh kultur preračunano na hektar. Ker za rast in razvoj potrebuje ogromno svetlobe, se spodobi, da so drevesa v nasadu razporejena v razmiku nekaj metrov.
Borba zoper oljčno muho, ki se je pridelovalci poleg pozeb in državne zakonodaje najbolj bojijo, je iz leta v leto večja. Lani je baraba uničila skorajda ves pridelek, letos pa so golazen s sistematičnim spremljanjem in primernimi biotehniškimi ukrepi bolj ali manj uspešno zatrli. V boju s škodljivci istrskim oljkarjem pomaga projekt SIGMA, kjer različni strokovnjaki na podlagi tedenskih meritev preko elektronskih medijev in sms sporočil redno obveščajo oljkarje o morebitnih nevarnostih in preventivnih ukrepih v oljčnikih.
Na turnejo po slovenski Istri nas je med drugimi popeljal tudi oljkar Marino Hrvatin, ki ima v Kopru eno večjih oljarn pri nas. Pravi, da ima to srečo, da se njegov objekt nahaja v bližini Vina Koper – agencije, ki vodijo turiste po primorskih kleteh, se vse pogosteje zanimajo tudi za tovrstno dejavnost. V borbi s časom, je Marino med vratolomno vožnjo po okoliških krajih znal občasno zapizditi tudi čez prometno urejenost, ki je po njegovi oceni iz leta v leto slabša.
Obrane olive morajo biti po principu čim prej, tem bolje, najkasneje v roku 48 ur pripeljane v oljarno, kjer jih s primernimi postopki obdelajo do te mere, da po žlebu končno prigomazi tekoče zlato, kot je oljčno olje poimenoval starogrški modrec Homer.
V slovenski Istri najdemo 12 registriranih oljarn, nekje od 30 do 40 pa jih obratuje na črno oz. za lastne potrebe oz. z nekaj domišljije tudi za potrebe trga. Pred leti so imeli namreč nekaj afer, kjer so domačini nevednim turistom na stojnicah dajali okušati pravo, kvalitetno oljčno olje, prodajali pa zmešanega s cenenim iz supermarketa. Vsega naveličan nemški upokojenec doma pač ni okusil razlike, ko mu je ženka kosilo podmazala s ponaredkom. Na fotografiji oljkarna iz kraja katerega ime sem pozabil, oseba ki bi mi pri tem lahko pomagala pa je trenutno nedosegljiva. Kakorkoli že, gre za pomembno pridobitev majhne vasice, v kateri se, po besedah domačinov ni gradilo zadnjih štirideset let.
Zaradi načina pridelave ima oljčno olje med jedilnimi olji tudi poseben status, saj v primerjavi z ostalimi, ki jih pridobivajo iz semen ni rafinirano. Oljčno olje je le z mehanskimi postopki stisnjen sok oljiv. Od tod tudi ime – deviško, saj mu v procesu predelave ni storia sile nobena kemikalija.
Na koncu naj velja še nekaj opozoril:
-Olje je še vedno olje, ne glede na to iz česa in kako je pridobljeno, zato vam pretiravanje z uporabo ob kulinaričnih in morebitnih drugih užitkih vsekakor odsvetujemo
-Kvalitetnega olja za 3 evre ne boste dobili nikjer - zaradi visokih cen, ki se gibljejo od 10 do 30 evrov je oljčno olje ena izmed stvari, ki se jo na svetu najpogosteje potvarja. Naši viri so nam povedali, da je celo na drugem mestu, takoj za kokainom
-Prepovedano je kakršno koli zadrževanje v delovnem območju stroja
|
|
Naključno iz Kšajtnih
Andrej Hieng - Čudežni Feliks (1994)
Rubrika: Knjiga
Andrej Hieng (1925-2000) je pisal krajše pripovedi, drame, radijske in televizijske igre ter romane. Objavljati je začel pri rosnih štirinajstih, Novele...
|
Bajtin TV napovednik (od 22. do 27. marca)
Rubrika: Bajtin TV napovednik
Pred vami je nov Bajtin TV napovednik, tokrat od nedelje do petka. Naslednji teden, kot ponavadi, ni nabit z dobrimi filmi,...
|
Primož Karnar - Slovenc naj bo!
Rubrika: Leposlovne objave
Primož Karnar - Slovenc naj bo Ljudje si radi postavljate vprašanje: »Kdo sploh smo?« Antropocentrizem napeljuje na vrsto podvprašanj. Zakaj...
|
|
Kšajtni 
