Na Forumu so poved'li
"Volitve so (načeloma) same po sebi tako ali tako farsa na kvadrat (in še kaj več), evropske pa so nedvomno vrh celotne blamaže. Praznik demokracije - lepo vas prosim. Da bi volil na teh volitvah - no chance." J. Lesjak ne voli, debata iz teme o EU volitvah.
|
|
Fotozgodba: Na obisku pri istrskih oljkarjih |
 |
 |
 |
|
Robert Marin
|
|
Nedelja, 30. november 2008 00:00 |
|
JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL Zgodovina oljčnega olja sega v čas prvih civilizacij, saj naj bi ga po nekaterih virih že okoli leta 6000 pr. Kr. pridobivali na območju današnje centralne Turčije. Od tam se je tradicija skozi stoletja ražširila v Izrael, Palestino in Sirijo, z grško kolonizacijo pa se je z njegovimi blagodejnimi učinki seznanil tudi preostali Mediteran.
Od antike dalje je tako oljka prisotna tudi pri nas, do konca druge polovice 19. stoletja je predstavljalo oljarstvo celo osrednjo gospodarsko panogo slovenske Istre. Ko pa je slovenski živelj na prelomu stoletja zakorakal po poti industrijske revolucije so se nad istrskim oljkarstvom začeli zgrinjati temni oblaki. Svet je kmalu znašel v prvi vojni, leta 1929 pa sta življenje tod grenili še pozeba in vseprisotna gospodarska kriza. Ni minilo dolgo, ko se je kmet bil v drugi vojni, sosledje dogodkov pa je povzročilo, da je iz nekdanjih 2000 ha obdelovalnih površin številka drastično padla na 400 ha.
 Istrska belica (na fotografiji) je poleg sorte Leccino najbolj zastopana vrsta v slovenskih oljčnih nasadih. V primerjavi z ostalimi dobro preneša nizke temperature, kar je pripomoglo k nagli širitvi v istrske oljčnike po pozebi leta 1959. V zadnjem času istransko oljkarstvo menda doživlja svojevrstno renesanso. Ekstra deviško olje slovenske istre je med drugimi lovorikami, ki jih prejema, tudi prvi slovenski kmetijski pridelek, zaščiten na evropski ravni.
Oljka je v Sloveniji za jabolkom drugo sadno drevo po površini, kar je svojevrsten fenomen. Skoncentrirana je na zelo ozkem geografskem območju, medtem ko lahko jabolko najdemo domala pred vsako slovensko domačijo. Po drugi strani pa ima oljka najmanjši donos izmed vseh kultur preračunano na hektar. Ker za rast in razvoj potrebuje ogromno svetlobe, se spodobi, da so drevesa v nasadu razporejena v razmiku nekaj metrov.
Borba zoper oljčno muho, ki se je pridelovalci poleg pozeb in državne zakonodaje najbolj bojijo, je iz leta v leto večja. Lani je baraba uničila skorajda ves pridelek, letos pa so golazen s sistematičnim spremljanjem in primernimi biotehniškimi ukrepi bolj ali manj uspešno zatrli. V boju s škodljivci istrskim oljkarjem pomaga projekt SIGMA, kjer različni strokovnjaki na podlagi tedenskih meritev preko elektronskih medijev in sms sporočil redno obveščajo oljkarje o morebitnih nevarnostih in preventivnih ukrepih v oljčnikih.
Na turnejo po slovenski Istri nas je med drugimi popeljal tudi oljkar Marino Hrvatin, ki ima v Kopru eno večjih oljarn pri nas. Pravi, da ima to srečo, da se njegov objekt nahaja v bližini Vina Koper – agencije, ki vodijo turiste po primorskih kleteh, se vse pogosteje zanimajo tudi za tovrstno dejavnost. V borbi s časom, je Marino med vratolomno vožnjo po okoliških krajih znal občasno zapizditi tudi čez prometno urejenost, ki je po njegovi oceni iz leta v leto slabša.
|
|
|
Kšajtni 
