|
|
|
Prispeval Tadej Lampreht
|
|
Petek, 13 Februar 2009 17:00 |
|
Stran 1 od 2
Največji otok Balearskega otočja, poznan že iz časov Rimske in Arabske civilizacije, katere ostanki so vidni še danes. Nekoč neodvisno kraljestvo je Mallorca postala del Aragona v 14.st. in se kasneje priključila Španiji ter leta 1983 postala njena avtonomna regija. Pokrajina je neverjetno raznolika za tako majhen otok, tam si lahko najdeš senco v borovih gozdovih, se okopaš v enem izmed številnih zalivov, sprehajaš po kulturni krajini ali pohajkuješ po gorovju Tramuntana. Ob turobnejših dnevih pa si ogledaš katero od znamenitih podzemnih jam, glavno mesto Palmo z njenimi zgodovinsko kulturnimi znamenitostmi ali spiješ pivo v eni izmed očarljivih ribiških vasic. Več iz božično novoletnega potepanja po Mallorci pa naj vam prikažejo fotografije.
Najjužnejša točka otoka - Cap de Ses Salines, kjer so nekateri gradili stolpe iz kamenja za njihovo srečo, drugi pa smo opazovali prestrašene zajčke, šviganje kotorn čez cesto in zahajajoče sonce nad otokom Cabrera. Otok Cabrera (kozji otok) leži 18 km južno od Mallorce in je leta 1991 postal nacionalni park zaradi zaščitenih rastlinskih vrst in morskega življenja, ki ga obdaja. Prej pa je služil kot zapor med Napoleonovo vojno in oporišče za Barbarske pirate.
Cala Figuera je pristno ribiško pristanišče v zalivu podobnem fjordu, s slikovitimi ribiškimi hišami in čolni. Ribiči tukaj še vedno lovijo, hodijo po svoji poti do zalivčka in krpajo mreže. V bližini je nacionalni park Mondrago, ki je idealna destinacija za sprehod po borovih gozdovih in mirnih zalivih.
 Precejšen del obale je pozidan, tam se bohotijo vile, pred njimi pa lepo urejeni vrtovi s palmami, kaktusi in drugim mediteranskim okrasnim rastlinjem. Vile so odraz bogastva ter služijo bogatim in slavnim kot njihove poletne rezidence. Veliko teh vil je v tuji lasti, predvsem Nemci so se pri kupovanju zemlje na tem otoku posebej potrudili. Pri hoji med številnimi mogočnimi vilami sem sanjaril, kako lepo bi bilo imeti eno izmed njih, a roko na srce, sem se že naslednji dan ponovno prebudil v hostlu (10 euro por noche).
 Veliko jam so poznali domačini že stoletja nazaj, uporabljali so jih za skrivališča pred pirati, služile so tudi kot zatočišče za tihotapce ali kot versko pribežališče. Mallorca ima okrog 200 jam, od katerih jih je le nekaj odprtih za javnost. Podzemna jezera, ki jih najdemo v številnih jamah imajo odlično akustiko, tako smo v jami Coves del Drach poleg samega ogleda, prisluhnili tudi koncertu klasične glasbe.
Iz kamna grajeni mlini na veter so tipična značilnost za Balearske otoke. Prve mline so uporabljali za mletje žita, kasneje za črpanje vode. Večina mlinov že dolgo ni več v uporabi in počasi propadajo. Ta mlin v Sineu je spremenjen v bar, a je bil žal zaprt, tako da smo morali žejo gasiti drugje.
Vec fotografij lahko najdete v Albumu. |
|
|
Kšajtni 
