Objavljeni rezultati  urbanističnega natečaja občine Ravne

Konec julija so na Ravnah na Koroškem razgrnili rezultate javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše urbanistične in arhitekturno–krajinske rešitve v okviru obnovitvenih del v mestnem jedru Raven. Natečaj, katerega namen je bil pridobiti strokovno podlago za celostno urejanje javnega prostora in strokovno podlago pomembno za kvaliteto bivanja ter nadaljni razvoj mesta, ni bil deležen gromkega odziva. 

Komaj tri prispele rešitve, ki naj bi hkrati ohranjale  obstoječo stavbno dediščino, pa so vseeno bile dovolj kvalitetne, da se je podelila tudi prva nagrada. Zmagovalni projekt je tako nakazal nekaj precej drznih in hkrati realnih rešitev za to največje, po urbanistični plati pa že nekaj let zapostavljeno, koroško mesto.  S tem se naj bi na Ravnah končalo parcialno iskanje rešitev in začelo celovito ter dolgoročno fazno urejanje mestne podobe.

Nova ureditev “trga Storitve” (med Partizansko, Prežihovo in Ditingerjevo ulico).

Prispeli elaborati javnega idejnega natečaja, ki so urejali območje omejeno s Koroško cesto, cesto na Čečovje in njegovo brežino, regionalno cesto Ravne-Kotlje ter brežino Javornika, so bili po besedah predsednice komisije Vesne Vozlič Košir zastavljeni kreativno in raznoliko. Tako je 7000 evrov nagrade romalo v roke prvouvrščenim, drugo in tretje uvrščeni pa so prejeli po 3800 in 2100 evrov, denar pa je delno zagotovil Evropski sklad za regionalni razvoj.

Po mnenju komisije so najbolj dovršeno rešitev zastavili doc. dr. Alenka Fikfak, Artur Olaj, Matej Rozman in Andrej Kotnik.  Kot glavne poudarke zmagovalnega projekta je moč razbrati izgradnjo oz. poudarjanje zelenega obroča okoli mesta z novimi parki in povezavami med obstoječimi, ureditev mirujočega prometa v mestu in dodajanje teže mestnosti prostora z ureditvijo starih in novih trgov.

Tako naj bi ob vstopu v mesto iz smeri Dravograda, na prostoru nekdanje kinodvorane, zrasla info točka in manjši paviljon s kavarno za turiste ter okoli 50 novih parkirišč. Obrežje Meže med tem prostorom in Tušem bi se uredilo v nov obvodni park s tlakovano peš potjo, ki bi vključeval travnate površine, prostore za počitek in lesene platoje ter se zaključil ob ozelenjenih parkiriščih med avtobusno postajo in Tušem. 



Zmagovalni elaborat je predvidel tudi gradnjo nove avtobusne postaje, ki bi vključevala lokale z letnimi vrtovi. Pri tem pa gre verjetno za najbolj oddaljen projekt, sploh ob drugačnih priporočilih komisije, ki za ta prostor predvideva avtobusno postajo, skupaj z nadzemno garažno hišo in lokali. Avtorji so se lotili tudi ureditve trga med bivšim SDK-jem in Tušem, kjer bi na račun morebitne podzemne garaže zmanjšali število parkirišč in instalirali več urbane opreme ter dodali zelenje, na prostoru za bivšim SDK-jem pa so predvideli tržnico.

Perečega problema ravenske občine, i.e. izgradnje obvoznice, se avtorji namenoma niso dotikali, hkrati pa tudi niso posegali v obstoječe predloge. Promet skozi Trg Svobode bi tako umirili z implementacijo zelenja, letnih vrtov in s tlakovanimi površinami. Trg bi predstavljal osrednji del t.i. kulturno-turistične osi, ki bi bila ena izmed treh programskih osi (poleg nje še upravno-trgovska in rekreacijsko-naravna).

Največ novih parkirnih površin bi prinesla ureditev t.i. »trga Storitve« med Prežihovo, Partizansko in Ditingerjevo ulico, kjer bi dve kletni etaži prinesli 110 novih parkirnih prostorov, na nivoju parterja pa bi uredili mestni park, ki bi se na eni strani iztekal v letne vrtove tamkajšnjih lokalov.

Po besedah Fikfakove so se v nalogi trudili ohraniti glavne kvalitete in prepoznavnosti mestnega jedra in so rešitev zastavili fazno, kot bo metamorfoza Raven v resnici tudi potekala in ki, z lani (ureditev predela od Avtobusne postaje do trgovine Tuš) in letos (ureditev Prežihove ulice, Trga Svobode in Partizanske ulice) opravljenimi deli, tako že poteka.

Milan Škafar: »Natečaj je uspel in menimo, da bomo v prihodnje tem idejam lahko sledili.«

Projekt je kot enega najpomembnejših za ravensko občino prepoznal tudi podžupan Milan Škafar, ki pravi, da se v prostor posega enkrat na nekaj generacij, zaradi česar mora biti ureditev še posebej kvalitetna. Dodal je še: »Natečaj je uspel in menimo, da bomo v prihodnje tem idejam lahko sledili.« Kot glavni vir financiranja faznih obnovitvenih del v mestnem jedru, ob omejenih proračunskih sredstvih, podžupan omenja sredstva Evropske unije, veliko pa je odvisno tudi od interesa privatnega kapitala (npr. pri izgradnji parkirnih hiš).

Članica razpisne komisije in višja svetovalka za okolje, prostor in ekologijo na občini, Anita Potočnik Slivnik, je sporočila še, da bi lahko bila projektna dokumentacija pripravljena že v naslednjem letu, kar bi olajšalo predvsem črpanje denarja iz evropskih skladov.

Članek je bil prvič objavljen v časopisu Bajtar, tiskani izdaji spletnega portala www.bajta.si.