Praznovanje 1.maja izvira še iz poganske Evrope, ko so praznovali začetek poletja in rodnosti. Preganjanje praznika se je začelo v začetku 17.stoletja s širjenjem moči krščanske vere, vendar neuspešno, kljub preimenovanju praznika v Dan svetnikov. Tradicija se je čez leta še krepila, predvsem na podeželju, kjer so bili močneje povezani z naravo.

Tradicionalna praznovanja so bila polna petja, plesanja in svobodne ljubezni, ki so trajala vso noč. S kapitalistično revolucijo je mitološka vsebina izgubila na pomenu, ostal pa je duh praznovanja.

Prvi maj kot mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti oz. dan delavstva, obeležuje večina držav sveta šele dobro stoletje. Praznik je spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, policija pa je njihove demonstracije krvavo zadušila.

Leta 1890 je bil sprejet sklep o prvem maju na zasedanju druge internacionale v Parizu, takrat pa se je prvič praznoval tudi v slovenskih krajih. Vsakoletne demonstracije na 1. maj so prerasle v proslave, ki so postale oblike delavskega boja, odvijale pa so se tudi razne  kulturne prireditve, veselice in izleti. V začetku 20. stoletja je postajal vedno bolj aktualen tudi boj proti militarizmu in imperializmu, boj za mir. Od leta 1948 je v Sloveniji uzakonjen kot državni praznik.

Skozi zgodovino se je odvilo mnogo različnih poskusov, ki so si prizadevali nadomestiti ali izničiti tradicijo in pomen prvega maja ter s tem levo politično ideologijo. Izmed njih je najbolj uspela opustitev praznovanja prvega maja v Združenih državah, ki so znane po svoji močni protikomunistični tradiciji. V njih se tako danes praznuje Delavski dan v prvem ponedeljku septembra, ko se obeležuje pomen ameriških delavcev pri blaginji in moči države. 1. maj pa v ZDA velja kot Dan prava, ki izkazuje pomen pravnega sistema za družbo in njeno ureditev.

Na prvi dan meseca maja ali velikega travna pa je že od nekdaj praznično vzdušje. Prvotno je bil to pomladni praznik, ob katerem so se veselili začetka pomladi, časa rasti in toplote, povezan je bil s čaščenjem zelenja, drevja in cvetja, od koder izvira tudi mlaj. Ponekod na Slovenskem mu pravijo tudi mlad ali  maj in drugod še bolj pomenljivo: maja. Z žensko obliko imena se sklada tudi njegova bajeslovna vsebina; prav ženska značilnost mlaja – maje ponazarja namreč bujno majsko rast in zelenje narave in s tem starodavno predstavo o kozmični materi, ki poraja življenje in pravzaprav nima veliko skupnega s prvomajskim simbolom svobode in samozavesti, ki mesec dni opozarja na pravice delavcev. Postavljanje mlajev na ta dan in z njim povezani običaji  so torej veliko starejši. Ljudstvo postavlja mlaje za prvi maj na vsem ozemlju, ki so ga nekoč naseljevali Veneti, je mogoče sklepati, da gre v tem primeru še za njihovo kulturno in duhovno dediščino.

Del prvomajskih praznovanj pa so zagotovo kresovi. Prvotno postavljali na dan Velike sobote. Ob ognju, simbolu sonca, revolucije,  moči, se ob lepem vremenu ponuja odlična priložnost za druženje, zato se na predvečer praznika zbere množica ljudi, ki se ob kresovih grejejo in zabavajo pozno v noč, kres pa ponavadi ugasne šele v zgodnjih jutranjih urah, ko marsikoga že prebudi godba na pihala s svojo prvomajsko budnico in igranjem koračnic.

Rdeč nagelj marsikomu prikliče v spomin črtico Prvi maj. V njej koroški pisatelj Prežihov Voranc opisuje svojo nepozabno otroško izkušnjo - sramežljivost ob srečanju z bogatimi tujci, pred katerimi se sprva skrije, nato pa k njemu pristopi lepa deklica in mu pokloni lep rdeč nagelj. Tudi ob misli na solzice, ki jih je prestrašeni Prežih nabral svoji materi, se marsikdo spomni svojih otroških trenutkov ob obiskovanju šmarnic - prvi maj je tudi prvi dan vsakodnevnih majniških večernih pobožnosti v čast Mariji.

Še posebej pri Slovencih je bil prvi maj vedno eden izmed najbolj priljubljenih prazničnih dni, ki ga zaznamujejo druženje ob kresu, ognjemet ter dobra hrana in pijača.

1. maj se je začel z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska središča ali večji obrati, sledili pa so ji slavnostni sprevodi lepo oblečenih delavcev, ki so se s sorodniki in prijatelji odpravili na bližnji hrib in v gozd. Tam so se najprej udeležili delavskega shoda, temu pa je sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom. Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Postavljali so mlaje, simbole svobode. Na bližnjih hribih so kurili kresove, v sprevodih nosili zastave.

Še krajši citat: Eleanor Marx, hčerka Karla Marxa, v Hyde Parku, 4.maja 1890

I am speaking this afternoon not only as a Trade Unionist, but as a Socialist. Socialists believe that the eight hours' day is the first and most immediate step to be taken, and we aim at a time when there will no longer be one class supporting two others, but the unemployed both at the top and at the bottom of society will be got rid of.

This is not the end but only the beginning of the struggle; it is not enough to come here to demonstrate in favour of an eight hours' day. We must not be like some Christians who sin for six days and go to church on the seventh, but we must speak for the cause daily, and make the men, and especially the women that we meet, come into the ranks to help us.


Kaj se dogaja na Koroškem?

Tradicionalna prvomajska  prireditev na Ivarčkem jezeru pritegne množice s Koroške, saj dogodek vsako leto popestrijo z glasbenimi skupinami. Dogajanje se odvija v bližini Kotelj, na Ivarčkem jezeru. Organizira: Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI). 

Kresovanje na Ravnah je tradicionalna prireditev na predvečer 1. maja. Prireditev pritegne množice s Koroške, saj dogodek vsako leto popestrijo z zabaviščnim parkom in glasbeno skupino. Dogajanje se odvija na obrobju naselja Javornik (glavna cesta Ravne - Kotlje), na velikem parkirišču pri vhodu v naselje.  Kresovanje organizira Turistično društvo Ravne.

Druga kresovanja na Koroškem: v Dravogradu (19.00),  v Črni (21.00) in na Prevaljah (21.00).