V soboto, 3. decembra 2011, bo ob 19. uri v slovenjgraški Postaji Raum AU (bivša veterinarska postaja na Celjski) potekala debata o okupacijah in osvoboditvah, ki so se razvile iz gibanja 15. oktober (15o). Sodelujoči bodo predstavili svoje lastne izkušnje in te dogodke umestili v kontekst globalnih uporov proti nasilju kapitala. V debati bodo med drugim sodelovale avtorice (in avtorji) tekstov, ki tvorijo 244. številko Časopisa za kritiko znanosti s tematskim naslovom "Transformacije dela". Številka je nastajala v okviru različnih ad hoc iniciativ in bo v okviru debate služila kot dobro izhodišče za premišljanje aktualne situacije, saj poleg analize sprememb dela ponuja tudi vpogled v ključne družbene procese, ki zaobjemajo današnje družbene boje - med drugim v krizo reprezentativne politike in vlogo ter načine delovanja kapitala v novi fazi kapitalistične akumulacije.

Okupaciji ljubljanske Borze (preimenovane v BOJ ZA), ki so jo 15. oktobra razglasili udeleženci gibanja 15o in še vedno poteka, je pred kratkim sledila premestitev teh aktivnosti na dve ljubljanski fakulteti – na osvobojeno/okupirano Filozofsko fakulteto in na Fakulteto za družbene vede, kjer o teh temah potekajo delavnice. Ker so medijske reprezentacije teh uporov lahko kvečjemu parcialne, predvsem pa zainteresiranim ne omogočajo nadaljnjega angažmaja, je osnovni namen debate prek teoretsko-praktične refleksije predstaviti in analizirati te dogodke z njihovimi aktivnimi udeleženci, obenem pa spodbuditi nadaljnje širjenje mreže za povezovanje tovrstnih aktivnosti v drugih prostorih.

Pomembni družbeni premiki, ki se v zadnjem času z upori dogajajo tudi v Sloveniji, so razširitev in odraz širših globalnih turbulenc, ki so sledile svetovnemu gospodarskemu zlomu. V samem bistvu poizkušajo intervenirati v aktualno politično in ekonomsko situacijo od spodaj ter s tem odpirati prostore novih družbenih antagonizmov. Zaradi vpetosti v finančne tokove namreč danes skorajda ni več prostora, ki ga kriza ne bi tako ali drugače prizadela, pri čemer pa se poizkuša popolnoma socializirati izgube, ki so jih z naložbami pridelale banke in finančni sektor. Odzivi na zadnjo izmed kriz kapitalizma so bili s strani institucionalne politike in apologetske ekonomije tako v okviru različnih nacionalnih kontekstov, kot tudi na nadnacionalni ravni, preprosti in pričakovani: rezanje "stroškov" in zategovanje pasov. Edina možna formula, ki spremlja intervencijske politike, je očitno postala, da naj se tiste, ki že tako nimajo veliko in ki krize niso povzročili, do konca osiromaši. Odgovor aktivističnih gibanj po vsem svetu je bil z odločnim uporom proti enako preprost: krizo naj plačajo tisti, ki so jo povzročili – če so profiti privatizirani, socializacija izgub ni mogoča! Možni sta le vzpostavitev resnične demokracije in globalna redistribucija bogastva k tistim, ki jim pripada!

Poleg zainteresiranih prisotnih bodo na debati sodelovale in sodelovali Danijela Tamše, Jure Lesjak, Andrej Kurnik, Hana Košan, Mladen Zobec, Sašo Slaček, Klara Otorepec, Jernej Prodnik in Žiga Vodovnik.