Pred slabima dvema tednoma so se v javnosti pojavile vesti, da bo morala slovenjegraška bolnišnica najeti kratkoročni kredit v višini 2,1 milijona evrov za poravnavo obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev. Tako pridobljena denarna sredstva naj bi šla za izplačilo plač 758 zaposlenim, bolnišnica pa naj bi poleg dolga do zaposlenih imela še za 2,4 milijona dolga do dobaviteljev. Prvotne alarmantne napovedi so kasneje sicer zamenjale »pomirjujoče« novice o zagotovitvi sredstev za plače ter znižanju vrednosti potrebnega kredita na 700.000 do 800.000 evrov, a dolg in s tem težave z likvidnostjo ostajajo.

Vodstvo je prepričano, da je bolnišnica neenakovredno obravnavana v primerjavi z drugimi podobnimi bolnišnicami, razlog pa naj bi bil v določitvi skupin primerljivih primerov iz leta 2004, ki tudi po mnenju zaposlenih zavira strokovni razvoj bolnišnice.

Koroška bolnišnica skrbi za okoli 144.000 ljudi, zato se je za ureditev financiranja v prihodnje in priznanja boljšega izhodišča za opravljeno delo strokovna skupina iz bolnišnice pretekli četrtek sestala s predstavniki ZZZS.

"Vse bazira na zahtevku po večjih akontacijah, zato smo tudi imenovali ekipo, ki je bila na svetu zavoda potrjena, da se z ZZZS dogovori za plačilo ustrezne uteži mimo področnega dogovora, ki naj bi v letu 2008 ponovno uvedel planirano utež," je za STA poudaril Lavre, ki se s sistemom planirane uteži ne strinja.

Po oceni ministrice za zdravstvo Zofije Mazej Kukovič, gre sicer za očitno podcenjeno delo bolnišnice, a meni, da je treba pogledati tudi, kako se bolnišnico vodi. Po njenih besedah je potrebno ugotoviti, zakaj je izguba večja, kot pa bo zavarovalnica kdajkoli prinesla denarja, kajti spremenjen način financiranja ni od leta 2007, ko bolnišnica beleži tako visoko izgubo, ampak je bil vzpostavljen že prej.

Preteklo sredo je ekipa petih zaposlenih na ministrstvu v sodelovanju z zunanjo sodelavko v okviru upravnega nadzora začela tudi več dni trajajoči podrobni pregled poslovanje bolnišnice. Sicer pa ministrica pričakuje tudi čimprejšnjo natančno pripravo sanacijskega načrta s strani vodstva bolnišnice.

Po besedah Lavreta so v bolnišnici sicer že uvedli varčevalne ukrepe. Od decembra lani naj bi tako porabili za 14 odstotkov manj zdravil, poraba antibiotikov se je zmanjšala za 240 odstotkov, pri čemer bolniki po njegovih besedah dobivajo ustrezna zdravila. Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih, na drugi strani pa bo zaradi odločbe zdravstvenega inšpektorata potrebno sanirati kuhinjo, naraščajo stroški za krvne preiskave, načrtujejo pa tudi nakup novega rentgenskega aparata.

ZZZS trdi drugače

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi sklepa arbitraže za sklenitev pogodbe med ZZZS in splošno bolniščnico SG pojasnjuje, da splošna bolnišnica Slovenj Gradec ni upravičena do dodatnih sredstev, ker njihova cena uteži že presega povprečje cene uteži primerljivih bolnišnic. Povprečna utež bolnišnic v Celju, Murski Soboti, na Jesenicah, Novem mestu, Novi Gorici in Izoli je namreč 1018,70 €, medtem ko je cena uteži slovenjegraške bolnišnice 1036,99 €.

Poleg tega poudarjajo, da so svoje obveznosti za leto 2007 v celoti in korektno izpolnili do vseh izvajalcev zdravstvenih storitev v Sloveniji, vprašati pa se je treba za kaj naj bi v SB Slovenj Gradec porabili morebitna presežna sredstva, ki jih želijo pridobiti. Za bolnike, ali za plače preveč zaposlenih, ki ga izkazujejo?

Na ZZZS zastopajo stališče, da ni sprejemljivo, če izvajalec izkazuje dolgo čakalno dobo, programa ne realizira in potem uveljavlja, da se mu plača presežni program na neki povsem drugi dejavnosti, ki jo je pač presegel. Tak pristop naj ne bi vodil k načrtnemu opredeljevanju programa, niti k obvladovanju čakalnih dob.

Epilog bo zadeva kot kaže dobila na sodišču, slejkoprej pa bodo znani tudi rezultati pregleda poslovanja. Kaj se bo v prihodnje dogajalo s tem za Koroško in tudi širše zelo pomembnim zavodom, vas bomo obveščali tudi na Bajti.