Bajta je v letu 2011 izvedla kar pet anket, ki seveda povsem natančno in reprezentativno kažejo, kakšni so naši bralci in bralke. Vzorec in vprašalnik sta bila namreč prirejena tako, da lahko danes z zagotovostjo označimo dobljene rezultate kot tiste, ki nekaj povedo. In to točno.

Trik anket je bil v tem, da smo po večini spraševali po letnih časih. Dober trik, pravzaprav, saj so se vprašanja menjala – reci in piši – glede na letne čase. Tu in tam se je sicer zgodila tudi kakšna izjema, ki pa je bila zopet ukana, saj smo pri bralcih hoteli prepoznati tudi tiste najbolj potlačene lastnosti. Le te smo detektirali z nenadnim vprašanjem, ki gre onkraj letnih časov. V zadnjem delu raziskave smo se seveda zopet vrnili k letnim časom, pri čemer smo, jasno, zopet izvedli nov trik. Ker je bilo poletje tako dolgo, smo izpustili jesen, saj smo si resnično želeli, da bi bila celoletna slika kristalno jasna.

No, pa razkrijmo rezultate. Metodologijo smo priredili po načelu induktivnosti (ki jo bomo izpeljali na koncu), da le ne bi kakšni metodološki policaji potrkali na vrata Bajte in dejali: "Hej, vaša analiza je metodološko nepravilna! Naredite jo ponovno." Morda še ta opomba. Na določenih mestih bomo uporabljali žensko, na drugih pa moško obliko. Govorili bomo o heteroseksualcih, homoseksualcih, biseksualcih, transeksualcih. Ponekod o naravni in kasneje zopet o naravni družini. Nekje o umetni in nekje spet o umetni družini. Da ne naštevamo dalje ... Ključno je to, da so v naši Bajti vrata odprta za vsakogar. Za vse različne in za vse enake. Za vse ljudi, torej.

Novo leto

Pomlad

In smo že v pomladnem času: povprečna družina, ki bere Bajto, ima zelo rada pomlad, res pa je, da se nekateri člani različnih skupnosti že spomladi nekoliko spogledujejo s poletjem. 13.8% anketirancev je zelo preračunljivih, saj pravijo, da je vsak letni čas nekaj posebnega. No shit, Sherlock. V tej anketi smo prvič preizkusili tudi domnevno naveličanost z vprašalniki, ki naj bi bili že samo po sebi nesmiselni. Naša raziskava v drugem koledarskem letnem času to že zaznava v dobrih desetih odstotkih, proti koncu leta bo to le še potrdila. Saj veste, trik pa to. Še to: ubogi trije bralci izmed 87-ih imajo raje zimo in sneg. Domnevamo, da gre za Janeza, Marijo in Janeza mlajšega. Mimogrede, anketa ni anonimna.

Poletje

Prišel je poletni čas. 28.7% Bajtinih družin že pakira kufre za na morje. Upajo, da letos avto ne bo zakuhal. Med tistimi oseminštiridesetimi, ki so se odpravili na morje, je kar triindvajset takšnih, ki so se odločili kopati, potapljati in pražiti v Javorju. Skoraj 10% se jih je odpravilo v gore, hribe, naravo, 8% pa jih je letelo v južne kraje. Kako daleč na jug so dejansko odšli, nas v anketi ni zanimalo. Pet bralk je odšlo na road trip po svetu naokoli, pet bralcev pa je zagotovo odšlo nekam. Z 40% gotovostjo lahko trdimo, da so se na poti srečali, saj je 16.1% anketirancev odgovorilo, da bodo ostali kar doma (in preverjali, če se bodo prej omenjeni srečali).

Predčasne volitve

Za pomlad in poletje smo upali, da bo pri vsakem vprašalniku odgovorilo približno 87 anketirancev. Kar se je tudi zgodilo. Čestitke naši metodologiji družboslovnega razsikovanja. V četrti anketi lanskega leta pa twist! Letni časi so izginili. Zdaj smo spraševali po predčasnih volitvah. Polovica bralcev je bila takrat za predčasne volitve. Treba pa je dodati, da ista polovica ni bila prepričana, če bo potem kaj bolje. Verjetno tudi danes v (vsaj) enaki meri mislijo ravno isto. 32.4% je bilo povsem odločenih, da mora Pahorjeva vlada pasti, slabih 7% pa je Borutovo vlado še vedno podpiralo. Slabih 10% bralk ne hodi na volitve, en bralec pa še zdaj čaka na naslednjo jesen. Bil je namreč zmeden, ker smo v naših anketah ta letni čas namerno izpustili. Sori, bralec.

Sneg in zima

Za konec pa še največkrat poklikana anketa. Junijsko zvijačo "poletje je pred vrati" (ste že kdaj odprli vrata in pred njih videli koga, ki je dejal: "Zdravo, jaz sem Poletje.") je zamenjala oktobrska polovična zvijača "sneg je pred vrati" (sneg je bil, verjetno pa ni govoril; vem, da ni smešno). Skratka, spraševali smo vas, kako izgovarjati besedo sneg. 110 od 239 anketirancev snegu pravi sneh. To predstavlja 46 odstotkov. 13.4% pravi, da je sneg snek, 10.9% snegu pravi sneg, 4.2% prisega na snjeh, 1.3% pa celo na snijeg. Ne pozabimo na že omenjeno nesmiselnost anket: kar četrtina vprašanih se strinja, da je bila ta anketa najslabša v zgodovini anket. Delno bi to morda lahko bilo res, a zgolj v primeru, da ne poznamo globljega pomena celoletne ankete.

In kakšen je torej povprečni bralec Bajte? Z eno besedo: registrirani-pomladno-zeleni-morsko-javorski-uporabnik-Facebooka-z-željo-po-predčasnih-volitvah-preden-zapade-sneh-četudi-mu-po-tem-verjetno-ne-bo-nič-bolje. Ti, ki to bereš, če še nisi vedel: TO SI TI!