|
Na Forumu so poved'li
"glede na to, da vsaj 99% njihove ciljne populacije vsakodnevno uporablja internet, mi ni jasno, zakaj vztrajajo pri izdajanju tiskovine v nakladi 10.000 izvodov, medtem ko jim spletno stran krasi psihadelični non sequitur (freud na koki? arthur dent?)
v čem je fora - bi radi študente navadili/spodbudili k branju časopisov? dejte rajš meni gnar, da ga zapijem ..." kulpims raje bere članek na internetu. Tema Splavljena (nova) Tribuna.
|
|
Bajta o (sodobni okolju prijazni in zdravi koroški) bajti |
 |
 |
 |
|
Maša Čas
|
|
Ponedeljek, 08. junij 2009 14:30 |
|
JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL V četrtek 28.5. 2009 je LAS MDD ali Lokalna Akcijska Skupina Mislinjske in Dravske Doline na turistični kmetiji Lešnik organizirala delavnico »Identiteta koroške hiše«. Gre za le enega izmed zanimivih projektov LAS-a MDD, ki pa je prvi tovrstni projekt v Sloveniji. Z njim želi pripomoči k ohranjanju tradicionalnih, arhitekturnih značilnosti območja ter hkrati izkoristiti okolju prijazne tehnologije.
Cilj projekta, ki poteka pod strokovnim vodstvom priznane arhitekte dr. Žive Deu, je do julija 2009 je definirati identitetne lastnosti koroških hiš, izdelati arhitekturne modele koroških hiš, pripraviti predloge nekaterih določb za občinske odloke za urejanje prostora ter definirati ključne kriterije za gradnjo takšnih hiš. Izdali bodo tudi dve publikaciji. Prva bo namenjena strokovnjakom (urbanistom in arhitektom) na tem območju in sicer kot priročnik, ki jim bo v pomoč pri njihovem delu. Druga publikacija pa bo namenjena informiranju prebivalcev o značilnostih koroške hiše, starodavnih znanjih naših prednikov v zvezi z iskanjem zdravega mesta za gradnjo, postavitvi hiše v prostor, zdravih materialih in še o marsičem.
Na podlagi vseh teh spoznanj bodo z naslednjim projektom, ki se bo pričel sredi letošnjega leta, zaključil pa marca 2010, pripravili »Katalog sodobnih, okolju prijaznih (in zdravih) koroških hiš«, s katerim želijo bodočim graditeljem ponuditi tipske oz. vzorčne projekte koroških hiš, ki imajo korenine v tem prostoru in tudi spadajo vanj, poleg tega pa omogočajo povsem sodoben in okolju prijazen način življenja. Velik poudarek namenjajo tudi prenosu znanja in izkušenj, predvsem pa vpletanju dragocenega znanja naših prednikov v sodobni način življenja oz. gradnjo hiš ter posledično tudi ohranjanju (in zavedanju) arhitekturnih vrednot našega podeželskega prostora.
 V nežne, nevpadljive barvne tone odeta stara gostilna pri Plesniku.
Želja snovalcev vzorčnih projektov koroških hiš je tudi, da bi se kmalu po pričetku projektiranja začela tudi gradnja prve takšne hiše na Koroškem. Interes za gradnjo takšne hiše je pokazalo že nekaj investitorjev.
Prva (in hkrati tudi druga) delavnica »Identiteta koroške hiše«, ki je v prijetnem ambientu in vzdušju potekala v Golavabuki in na katero sem se zaradi zanimanja kar sama povabila, se je začela z zanimivim uvodnim predavanjem gospe Antonije Kranjc, svetovalke za uporabo starodavnih znanj. Gospa Kranjc se je najprej dotaknila vprašanja, s katerim se gotovo sreča vsak graditelj: Kako prepoznati prava mesta za gradnjo? Naši predniki so namreč opazovali gore, drevesa, vode, obnašanje živali, rast rastlin in se na podlagi različnih znamenj, ki jim jih je posredovala Narava odločili za najprimernejši kraj, kjer si bodo postavili bivališče.
Najbrž vam ni tuje, da mačke rade poležavajo na prostorih nabitih z »manj ugodno oz. koristno« energijo, medtem ko psi iščejo ravno nasprotne prostore. Pa niso samo mačke tiste, ki so rade na »negativnih« mestih, temveč lahko tam najdemo tudi mravlje in kače. Naši predniki so dobro poznali vpliv čebel in so zaradi njihove zmožnosti nevtraliziranja negativne energije radi postavljali čebelnjake pred vhode v svoje domove, saj naj bi se tam potem rojevali zdravi otroci. Podobno naj bi veljalo za gnezdenja štorkelj iz česar sledi danes znan rek, da štorklja nosi otroke!
Po drugi strani pa so, po pripovedovanju gospe Kranjc, čudovito uglašena energijska mesta tam, kjer gnezdijo lastovke. Takšni prostori pa privlačijo celo goske, ki bojda sploh noče nesti jajc, če niso na ugodnem mestu! Kot energijsko dobra mesta oziroma kot celo »mesta moči« pa naj bi veljala tudi mesta, kjer stojijo cerkve in druga religiozna svetišča. Tudi današnje cerkve namreč stojijo na mestih, kjer je še pred krščanstvom stalo kakšno drugo svetišče. Šlo naj bi za prostore, ki jih obkrožajo podzemne vode in zato naj bi bile takšne »geomantične cone« tudi energijsko zelo dobro »nabita« mesta, kar pa lahko začuti tudi vsak neverni Tomažek, ki stopi v kak svet prostor...
Po uvodnem predavanju gospe Kranjc se je takoj razvila debata, da si dandanes graditelj na žalost pač ne more privoščiti, da bi pri izbiri primernega prostora za gradnjo sledil intuiciji, kot so to lahko storili naši prapradedje (in bice, da ne bo zamere), saj je omejen s prostorskimi plani, ki točno določajo, kje se sme graditi in kje ne in pri tem ne more gledati na to, kje goska nese zlata jajca! Radiostezist sicer lahko z zelo občutljivimi napravami izmeri sevanje in določi križanja podzemeljskih voda, ki veljajo za najmanj primerna mesta za življenje, ampak preko zakonodaje ne more nihče!
Debato je nadaljevala gospa mag. Alenka Polutnik, dipl.inž. krajinske arhitekture (Razvojni center Celje), ki je predavala o starodavnih znanjih pri prostorskem načrtovanju in gradnji. Človek dojema prostor z vsemi petimi čuti – vidom, vonjem, sluhom, okusom in tipom, kar pa danes večina arhitektov pri načrtovanju prostorov pozablja in postavlja vid nad vse ostale. Uporaba starodavnih praks uvaja geomantološki pregled terena, ohranjanje okolja, reliefa, velik pomen daje oblikam (tlorisom, hiš, streh..)... Predvsem pa po mnenju gospe Polutnik velja rek: Sem, kakor bivam! V tem oziru po njenem mnenju nekdo pokaže veliko že z barvo fasade, saj lahko v zadnjem času opažamo vedno več uporabe zelo živih, agresivnih barv fasade, ki pa posegajo predvsem v (vidni) prostor sosedov in kvarijo oziroma onesnažujejo, kakor se je kasneje izrazila dr. Živa Deu, celotno okolico.
|
|
|
Najbolj brane osrednje novice
|
|
|
Pr´ nas 
