Pa je prišla, ta slavna sobota. Vreme nam je bilo naklonjeno, volje je bilo precej in uspelo nam je. Zbralo se je ogromno prostovoljcev, nabrali smo enormno količino smeti. Slovenija je bila, kot izgleda, precej umazana. In, očistili smo jo. No, vsaj delno. Ampak, vsaka takšna akcija, ne glede na to, da je verjetno le del smeti bil očiščen, je dobrodošla. Upajmo, da zares postane stalnica.

Zbrani na Javorniku okoli 9 ure zjutraj. Manjkal ni niti "Stojo", snemalec lokalne TV, ki je akcijo spremljal ves dan. Foto: Lucija Kac

Tudi trije člani bajtinega uredništva smo se podali, z vrečkami, rokavicami in vodo v nahrbtniku, na Ravne na Koroškem, da pomagamo očistiti Javornik. Skupaj s člani Hokejskega kluba Fužinar Ravne smo se tako zbrali ob 9:00 na Javorniku in čakali na nadaljnje informacije. Bilo je presenetljivo malo ljudi, sploh z ozirom na to, da je omenjeno naselje največje na Ravnah. Ampak, tisti, ki smo prišli, smo bili precej zagreti. Ker smo bili med najmlajšimi tam, so nam, jasno, dodelili mesto, ki je malo bolj…kako naj rečem… položeno v breg. Ampak, kot že rečeno, volje je bilo dovolj. Vzeli smo vsak svojo vrečko in se podali iskat smeti. In smo jih našli. Veliko.

Kupi smeti, ki smo jih vlekli iz nasute brežine pod garažami na Javorniku. Med njimi tudi reklamno tablo davno preminulega hotela MERX. Foto: Lucija Kac

Sicer nam ni bilo popolnoma jasno zakaj mesto, kjer smo čistili, ni bilo oklicano za divje odlagališče. Našli smo namreč toliko pohištva, da bi si lahko opremili eno manjše stanovanje, gum, da bi lahko na novo obuli naše jeklene konjičke, kolo, ki bi bilo popolnoma vozno, če bi našli še »zic« in malo namazali verigo, školjko, da bi ob nuji lahko šli na stranišče kar med akcijo, med drugim pa se je kar naenkrat izza drevesa zaslišalo tudi: »Jz sm pa na televiziji«. In, glej ga zlomka, tam je bil Jernej z okvirjem od pravega televizijskega sprejemnika. Še en košček opreme za namišljeno stanovanje, ki ga bi z najdenimi smeti lahko opremili. Resnično smo bili zgroženi nad količino smeti, ki smo jo našli – mar ljudje res nimajo nobenega občutka za varstvo narave? Kako nekomu sploh pade na pamet, da menja gume in jih nato odvrže na bližnji breg?

Jernejevih "5 minut slave" na TV. Foto: Lucija Kac

Po kakšni uri in pol intenzivnega čiščenja omenjenega bregu smo ostali brez vrečk (ki smo jih imeli veliko, saj smo prinesli tudi svoje) in vrnili smo se na začetno mesto. Tudi tam je zmanjkalo vrečk in čakali smo, da organizatorji pripeljejo nove. In so jih. Cele štiri pakete za vse, ki smo čistili Javornik. Resnično, če se ljudje odločijo čistiti, bi jim lahko zagotovili vsaj dovolj materiala! Ampak ok, verjetno nihče ni pričakoval, da je lahko en kraj tako umazan – večina smeti je bolj kot ne skritih in tako vidnih le, če se zares potrudiš. Kakorkoli že, organizacija na Ravnah ni bila na vrhuncu, ampak je to verjetno dobra izkušnja za prihodnjič. Zdaj menda vedo, da je bolje, da kakšna vrečka ostane, kot pa, da so ljudje prisiljeni prenehati čistiti, ker smeti nimajo kam odlagati.

Matej z delom "sekundarnih pridelkov" vrtičkarjev na Piglu. Foto: Lucija Kac

Smeti se je, ne glede na to, na zbirnem mestu zbralo ogromno. Iz vseh strani Javornika smo jih vlačili na kup, ki je na koncu izgledal fascinantno – naše roke so družno pobrale toliko smeti – ni kaj, pogled na velik kup je bil zares navdušujoč. Delno se je na Javorniku očistilo tudi okolico gradu (vsi, ki ste iz Raven po vsej verjetnosti veste, da je tam zelo onesnaženo, predvsem zahaljujoč tistim, ki tam dan za dnem »posedajo«), ki so jo očistili kar tisti, ki so dejansko vzrok za takšno stanje tam naokoli. Pohvalno!

Jasno je, da ni prav metati smeti vse naokoli, ampak razveselilo me je, da so vsaj poprijeli za delo in vso dopoldne polni volje pobirali smeti in nosili vrečke na kup. In, kot je rekel Prošt (Ravenčanom verjetno prav tako dobro poznan): »Če bi nam kibl postajli, ne bi bvo štako!«. Po mojem mnenju čista resnica – ok, verjetno bi se kaka smet še vedno znašla na tleh, ampak vsaj večina bi padla na pravo mesto. Enako menim (verjetno se strinja tudi Prošt) za okolico vrtičkov, kjer je prav tako neverjetno onesnaženo – vrtičkarji zelo lepo skrbijo za svoje gredice, kot kaže, pa jim je za vse drugo, kar ni točno na njihovem vrtu, popolnoma vseeno. Funkcionarji Občine Ravne na Koroškem in lastniki tamkajšnjih zemljišč, kaj menite o ideji Prošta?

Prošt na zbranem kupu smeti. Foto: Matej Golob

No, vrečk je torej prehitro zmanjkalo in ni nam preostalo drugega kot da malo čez poldne zaključimo s svojim delom. Lokalni organizator nam je razdelil bone za hrano, izrazil zadovoljstvo nad pripravljenostjo prostovoljcev in na vprašanje, koliko nas je bilo, odgovoril: »Okuvo šestdeset, kak črez!«. Natančnega podatka nam na žalost ni znal povedati, saj ni utegnil vseh prešteti ob prihodu. Ne glede na njegovo zadovoljstvo nad udeležbo sem jaz še vedno mnenja, da se Javorničani niso izkazali. Upam pa, da bodo odslej vsaj dvakrat premislili preden ob menjavi pohištva v svoji dnevni sobi in menjavi ploščic v kopalnici odvečni material preprosto vrgli po bregu. Ljudje, ne boste verjeli, ampak imamo dejanska odlagališča za smeti!

Tako je izgledal kup smeti po končani akciji. Če bi bilo možno pobrati vse, bi najbrž bil še nekajkrat večji. Foto: Lucija Kac

Po napornem dopoldnevu nas je tako čakala zaslužena malica na Čečovju. Pasulj in pivo. Fantje so se malice razveselili, jaz malo manj, ampak sem po kosilu dobila celo kantico sladoleda, kar mi je zarisalo ogromen nasmeh na usta. Po koncu smo vsi odšli domov, prepričana sem, z občutkom, da smo nekaj dobrega naredili za našo Koroško. Upam pa, da bo nekoč prišel dan, ko bodo ljudje bolj spoštovali naravo.

Prostovoljci so se za konec lahko okrepčali na platoju pred mesarijo Sedovšek. Foto: Kac Lucija

Več fotografij lahko najdete v prvem in v drugem Albumu.