Pred Festivalom kratkega filma Novi novi val 2, ki se bo zgodil 20. januarja ob 20.00 v mali dvorani Kulturnega centra na Ravnah na Koroškem, smo zastavili nekaj bolj ali manj resnih vprašanj enemu izmed glavnih Novovalovcev, Diegu Menendesu.

Novi novi val 2, zakaj sploh gre pri vsej zadevi? Odkod vam ideja in kako ste jo spravili v nek dogodek?

Pri zadevi gre za združitev filmskih nekaterih bolj, drugih  manj izkušenih avtorjev iz cele Slovenije, ki delajo filme različnih žanrov; ideja, da bi to bil skupek več avtorjev se je – kakor se spomnim – porodila v glavah več ljudi, mislim pa, da je za to najbolj zaslužen Matevž Jerman, glede imena pa Jan Adlešič, –  napisal je namreč napoved za dogodek v Kinotečniku, in stvar smo prvič v obliko dogodka spravili dve leti in pol nazaj v Slovenski kinoteki v Ljubljani.

Kakšna je razlika med vami kot predstavniki ‘novega vala’ in ‘starim valom’?

Dobro vprašanje, ki pa sem ga slej ko prej tudi pričakoval, ker se je res dobro vprašati, kdaj je bil v Sloveniji – oziroma takrat še v skuponi Jugi – pravzaprav stari val in kdaj novi val. Ne vem, novi val naj bi se pojavil z drznimi družbenokritičnimi, avangardnimi filmi v Franciji konec štiridesetih in petdesetih, pri nas pa so to bili gotovo Hladnik, pa tudi Pogačnik in Godina. No, slednja naj bi se uvrščala v črni val, ker sta provocirala komunistični sistem še s hrvaškimi, srbskimi kolegi in z drugimi sodržavljani tedanje SFRJ.

Na Youtubu sem zasledil kar nekaj trailerjev za filme, ki se bodo odvrteli na festivalu. Kako pa je možno priti do posameznih filmov, da bi si jih gledalci lahko ogledali v celoti?

Kakšna polovica filmov iz Novega vala 2 in Novega vala 3 je že gor, iz prvega pa vsi razen mojega. No, seveda pa sem tudi sam dal gor filme Dead duck, Parado Mašakarado, za fužine in retard zombija pa bom naložil naknadno, ker sem do zdaj prodajal DVD-je, čeprav moram priznati, da prodaja ni šla ravno fantastično, pa mi tistih 250–300 komadov vseh skupaj prodanih DVD-jev veliko pomeni. Drugače pa – ja večino filmov lahko najdete na youtube ali na vimeo.

V trailerju za tvoj film Fužine nejberhud – športni upi, ki ima na Youtubu čez 20.000 ogledov, se kot glavna zvezda filma pojavlja Prle. Ali imaš namen posneti tudi celovečerec s Prletom v glavni vlogi?

Prle je res glavna vloga filma Fužine nejberhud – je markanten in nenavaden lik, ki si ga gledalec zapomni, in zaenkrat celovečerca še ne mislim posneti z njim, nameravam pa snemati serijo Fužine nejberhud oziroma Fužinske zgodbe, v kateri bi imel Prle vlogo v veliko delih. Kar se njega tiče,  je odziv dober, in do zdaj sem mu pri snemanju plačeval bolj minimalne dnevnice, mislim pa, da si zasluži veliko več, ko bom oziroma bomo dobili sredstva.

Ali bo Prle prišel na festival na Ravne?

Prle bi znal celo priti, ja, do zdaj je velikokrat šel z mano – vse do Hrvaške, pa tudi v Koper, kjer smo zadnjič imeli glasbeno-filmski nastop. Torej odvisno od volje, heh.

Diego Armando Maradona proti Diegu Menendesu. Kdo bi zmagal v tem trenutku?

Armando proti Menendesu, hm, nenavadno, vendar zagonetno vprašanje. No, on je fuzbaler, jaz filmar; skupno imava le to, da tudi jaz delno prihajam iz Argentine, po enem delu prednikov. No, pa mogoče tudi to, da je Emir Kusturica snemal film o Armandu Maradoni, medtem ko sem jaz svoje filme poslal na njegov festival, vendar me nekaj odbija pri celi zadevi ... Mah, nakladam oziroma zapletam stvari ...

Kdo so po tvojem mnenju najboljši filmski avtorji v Sloveniji?

Najboljši avtorji v Sloveniji? Težko bi rekel, Pogačnikov Grajski biki iz šestdesetih je bil zares v redu; Cukrarna, ki sem ga zadnjič gledal,  je obujal neke politične stvari, ki so v meni vzbudile veliko zanimanje ...  Karpo Godina je dober avtor, škoda, da ga ljudje poznajo bolj po imenu –njega izpostavljam, ker vsaj v tretjini njegovih filmov ljudje na začetku nekam bežijo , kar me je nekako pritegnilo ... Izpostavil bi še mogoče Zupaničev film Operacija Cartier, ki nekako izstopa v slovenski filmografiji, pa tudi Klopčičev Nori malar ni od muh. Dejstvo je, da je zelo dober tudi Anton Tomašič, nažalost ne najbolj znan –  za njegov film,  Primer Felix Langus, pa se mi zdi, da bi moral biti res internacioanalno prepoznaven. Moram pa tudi sam priznati, da sem mel še nekaj let nazaj o Slovenksi kinematografiji precej ozko mnenje, vendar slovenski film raziskujem in ogromno odkrivam – veliko kvalitete. Je pa dejstvo, da v Sloveniji prevladuje slabo mnenje o slovenskih filmih, za kar vidim razloge  v neizobraženosti in premalem poznavanju slovenskih filmov. Predvsem pa tudi zato, ker je Slovenski filmski arhiv z mano navezal stik, da bi jim dal svoje filme. Preko njih pa lahko spoznaš tudi ogromno zadev iz slovenske filmske zgodovine.

Kaj pa tujina?

Od tujih avtorjev pa bi jih navedel le nekaj: italijanske horror zadeve iz šestdesetih, sedemdestih in osemdestih; Mario Bava, njegov sin Lamberto Bava; Lucio Fulci, Dario Argento –  v glavnem italijanski horror triler, ki pa v veliki merii temelji na Hitchcocku. Sem pa tudi privrženec reiserjev ‘črnega Jugoslovanskega vala’, Oliver Stone mi je v redu, ker zna res ustvariti mite iz resnice; tudi Gaspar Noe,; David Lynch, ki je živ dokaz, da si lahko komercialno uspešen, tudi če se ne prilagajaš normam Hollywooda; potem so tu še imena, ki so me predramila v zadnjih letih –  kot npr.  Michael Haneke, Srđan Spasojević, Roger Corman in še ogromno drugih, mislim pa, da sem dosti povedal. Na koncu bi rad samo še dodal, dajte res priti na novi Novi val, ker je stvar konceptualno res sveža zadeva v Sloveniji in verjamem, da deluje zgodbovno in strukturno tudi izven Slovenije, recimo film Fužine se dogaja, hehe, v Nemčiji.

Dodatne informacije glede dogodka skupaj z videi so na voljo na najbolj priljubljenem družbenem omrežju.