V Albumu ekskluzivno objavljamo fotografije iz Črne na Koroškem, kjer so danes pripravili sprejem za Tino Maze in Aleša Gorzo, ki sta se z odličnimi rezultati vrnila v domačo vas. Mazejeva je na olimpijskih igrah v kanadskem Vancouvru prismučala do dveh srebrnih kolajn, poleg tega pa je osvojila še peto in deveto mesto. Najuspešnejši slovenski smučar na letošnji olimpijadi pa je zasedel deseto in enajsto mesto. Z vrhunskima alpskima smučarjema se je danes v Črni veselilo okoli dva tisoč obiskovalcev, ki so se udeležili zgodovinske prireditve na Koroškem.

V vabilu na sprejem olimpijskih šampionov smo zapisali: "Vancouver, Brnik, Ljubljana, Črna na Koroškem: če niste bili oziroma ne boste vsaj na enem izmed naštetih krajev, vam je lahko pošteno žal, ker ne boste sodelovali pri pisanju zgodovine". Seveda ima vsakdo svoj okus in verjetno je težko povedati, na katerem prizorišču je bilo najlepše - člani Fan cluba, ki so se odpravili v Vancouver, po vsej verjetnosti trdijo, da je bilo najlepše ob strminah v Whistlerju, nekateri so se najbolje počutili na Brniku (reportaža tukaj), saj se je Mazejeva tja vrnila direktno iz Kanade, spet tretji so bili najbolj navdušeni nad pozdravom v slovenski prestolnici (reportaža tukaj), četrti so vse skupaj opazovali iz naslonjača -, vendar nekaj je povsem jasno: sprejem v Črni na Koroškem je vseeno nekaj posebnega, nekaj več, nekaj kar se ne da opisati brez emocij, zadovoljstva, veselja, ponosa ... Zgodovinskega dneva, ko sta se z olimpijade vrnila Tina Maze in Aleš Gorza, Črnjanom ne more vzeti nihče, spominjali se ga bodo še mnogo let, pozabljen ne bo nikoli.

Črna na Koroškem je ta dan pričakovala. Razlog je bil več kot tehten: Mazejeva je bila v zadnjem času v odlični formi, začetne tekme na olimpijadi so dale slutiti, da so tokratne igre Tinine. Po ženskem smuku, kjer smo zaradi velikega števila padcev upali zgolj to, da Črnjanka ostane brez poškodb, je sledila prva vrhunska uvrstitev: peto mesto v superkombinaciji je bilo vsekakor odlično, vendar se je vedelo, da je bila to prva izgubljena priložnost za medaljo. Morda malenkost ostra ocena, toda do stopničk je zmanjkalo le štiriintrideset stotink. Sledil je superveleslalom, kjer je Mazejeva odpeljala eno svojih najboljših voženj v karieri, s katero je osvojila olimpijsko srebro. Od tega trenutka dalje so bile vse poti znova odprte. Tina je v paradni disciplini - veleslalomu - prismučala do novega odličja, zlata kolajna se je izmuznila za vsega štiri stotinke sekunde! V zadnjem nastopu je Mazejeva prismučala do devetega mesta v slalomu, kjer smo si zaradi neverjetne evforije in izjemnega trenutka, ki je bil nedvomno na strani Tine, morda obetali nekoliko preveč. Potrebno je namreč vedeti, da sta dve srebrni medalji neprecenljivi. Ne bom rekel, da sta neponovljivi, ker upam, da bo Mazejeva tekmovala tudi na naslednjih olimpijskih igrah, četudi je v intervjuju na nacionalni televiziji o tem pošteno podvomila.

Na drugi strani ne smemo pozabiti niti na Aleša Gorzo, ki v letošnji sezoni zaradi poškodb ni dosegel vrhunskih rezultatov, vendar je s posameznimi vožnjami (predvsem v superveleslalomu) opozoril, da lahko v Vancouvru doseže visoke uvrstitve. Njegov talent ni bil nikoli vprašljiv, vedeli smo, da lahko ob dobrem dnevu preseneti, četudi širša javnost tega ni hotela priznati. Gorza je v superveleslalomski preizkušnji osvojil enajsto mesto, do stopničk ga je ločilo dvainštirideset stotink (škoda za malenkost slabši spodnji del). Vrhunsko predstavo je nadaljeval tudi v veleslalomu, kjer je prismučal do desetega mesta. Njegovi nastopi si nedvomno zaslužijo vse pohvale. Rekli boste, da štejejo zgolj medalje - odgovarjam z ja in ne: prvič) drži, zapomnili si bomo le odličja; drugič) ni enako, če je tekmovalec dosegel visoko uvrstitev ali pa je bil na repu razpredelnice. Če bi na olimpijadi štele zgolj kolajne, več kot dve tretjini udeležencev tam nima kaj iskati, ker so njihove možnosti za odličja že vnaprej izgubljene. Omenjeni dve tretjini sta vsekakor vsaj za nekaj korakov za Gorzo.

Iz pogleda v Kanado se vračamo v Črno na Koroškem. Okoli osemnajste ure se je pred črnjanskim hotelom Krnes zbrala množica obiskovalcev, ki je pospremila prihod Tine Maze: s starodobnim vozilom jo je bil pripeljal avtor vsem dobro znane Solzne doline (film tukaj). Mazejevo in Gorzo so v pozdravnih govorih iskreno pohvalili župan občine Janez Švab, vodja Fan cluba Aleš Tomše, predsednik SK Črna Boris Debelak, predsednik Športne zveze Samo Vidovič, slovenjegraški župan Matjaž Zanoškar, predstavnik Specialne olimpijade Slovenije iz CUDV Črna Željko Šeferovič in predstavnik Smučarske zveze Slovenije Matjaž Šarabon.

Sprejema so se udeležili tudi bivši olimpijci iz Črne na Koroškem: alpski smučar Mitja Kunc, skakalca Danilo in Drago Pudgar ter tekačica Nataša Lačen. Manjkala je le Katjuša Pušnik, bivša alspka smučarka (če odštejemo še zadnjega "olimpijca" Marjana Fortina, komentatorja na TV Slovenija). Na prireditvi, ki je bila zagotovo ena največjih v "olimpijski vasi" nasploh, so nastopili člani glasbene skupine Šank Rock, koroška kantavtorja Milan Kamnik in Adi Smolar, Vera Trafela, Samo Kozar, Pihalni orkester Rudnika Mežica ter Črnjanski harmonikaši.

Več fotografij lahko najdete v Albumu ---> 1. del, 2. del in 3. del.