Verjetno je že vsakdo izmed vas opazil javno dostopne AED-je (avtomatske defibrilatorje), ki se nahajajo na različnih mestih po Koroški, namenjeni pa so pomoči pri morebitnem srčnem zastoju, ko je potrebna takojšnja in hitra pomoč. Ti aparati so opremljeni z nazornimi slikovnimi prikazi, hkrati pa uporabnika tudi glasovno vodijo. Tako so zahvaljujoč tehnologiji enostavni, učinkoviti in varni.

Aparati namreč sami prepoznajo težavo in odločijo, ali je električna spodbuditev srca potrebna ali ne, potem ko analizirajo srčni ritem in presodijo, ali je šok potreben. Pri tem je vloga posameznika, ki uporabi AED, omejena na to, da namesti elektrode na sprednjo steno prsnega koša bolnika in tako omogoči aparatu, da se prepriča o težavi in ukrepa, v kolikor je to potrebno.

Na Koroškem je javno dostopnih AED aparatov že 30, ki se nahajajo na različnih lokacijah po celotni regiji. Najnovejši defibrilator bodo dobili v Šentanelu, predstavljal pa bo torej že 31 tovrstni aparat na Koroškem. Kot je povedal Peter Kordež iz društva srčnih bolnikov Koronarni klub Mežiške doline, je za lokacijo, kjer so ti aparati nameščeni, pomembno, da je pod video nadzorom, saj se je v Dravogradu pokazalo, da nekateri kradejo tudi tovrstne stvari, namenjene za javno dobro. Aparat so namreč odnesli iz tamkajšnje banke.

V nadaljevanju si lahko preberete krajši pogovor, ki smo ga v uredništvu Bajte izvedli s Petrom Kordežem in ki bo odgovoril na marsikatero vprašanje, ki se poraja v zvezi z omenjenimi aparati, in, upamo, tudi razbil nekatere strahove in tako prepričal ljudi, da ga pri nujni potrebi brez skrbi uporabijo.

Kdo vodi projekt javno dostopnih AED aparatov na Koroškem?

Projekt javno dostopnih AED na Koroškem vodi društvo srčnih bolnikov Koronarni klub Mežiške doline (KKMD),  kjer je bila leta 2007 ustanovljena strokovna skupina, v kateri delujemo tudi trije vaditelji telesne vadbe, sicer reševalci, zaposleni v Zdravstveno reševalnem centru in pod vodstvom Cirile Slemenik Pušnik, dr. med., spec. interne medicine SB SG.

Projekt je torej stekel že leta 2007?

Začetki tako segajo v leto 2007, ko smo od Zveze koronarnih klubov in društev Slovenije (ZKDKS) prejeli prvi AED, namenjen varnosti ob telesni vadbi srčnih bolnikov. Takrat je klub sestavljalo 6 vadečih skupin po Mežiški dolini in v Slovenj Gradcu, tako da  se nam je zdela odločitev o postavitvi aparata na javno mesto edina pravilna. Mesec dni po namestitvi smo v Mežici zabeležili prvi uspešni primer uporabe javno nameščenega AED v Sloveniji sploh.

Kaj je bilo tisto vodilo, ki je spodbudilo nadaljnjo širjenje mreže javno dostopnih AED aparatov na Koroškem?

Ta primer nas je v veliki meri vzpodbudil, da smo pričeli resneje razmišljati o konceptu mreže javno dostopnih AED na Koroškem, za kar pa je bilo potrebno "pogledati" v tujino, k razvitim na tem področju, saj  pri nas še sedaj ni pravih idej, kako in kaj. Veliko nam je v tistem času pomagal žal prezgodaj preminuli dr. Tom Ploj, strokovnjak, mentor in začetnik pobud o javno nameščenih aparatih, pri katerem smo se prvič seznanili s temi napravami. Kljub temu pa smo vse konkretne korake morali storiti sami. Pričeli smo s pošiljanjem pobud o nakupu in namestitvi AED lokalnim skupnostim, podjetjem, zasebnikom, posameznikom... marsikdaj na podlagi osebnih poznanstev in odziv je bil presenetljivo dober.

Kako se potemtakem nakup teh avtomatov od takrat naprej financira?

Aparati so kupljeni s pomočjo donacij, bodisi občin, podjetij ali posameznikov, za kar bi se rad zahvalil vsakemu donatorju posebej, Koronarni klub pa je lastnik dveh aparatov, pridobljenih od ZKDKS, ki prav tako sledi naši pobudi, da bi vsa društva in klubi združeni v ZKDKS svoje aparate (25) namestili na javno dostopna mesta na objekte, v katerih se srečujejo ali izvajajo telesno vadbo. Za naše področje je potrebno omeniti tudi Koronarni klub Mislinjske doline, ki je prerasel iz skupine srčnih bolnikov, ki smo jo mi ustanovili v Slovenj Gradcu in s katerim zelo dobro sodelujemo na vseh področjih, njihov AED pa je nameščen v Šmartnem.

Kar nekaj podjetij, zasebnikov in občin pa se je odločilo za samostojen nakup AED-ja in namestitev na javno mesto (Medikem-Kotlje, Interdiskont-Ravne, Bijol-Vuzenica, Dravograd, Mislinja, Radlje ob Dravi...), drugače pa smo s pomočjo širše akcije zbiranja sredstev prišli do realizacije. Strokovna skupina KKMD pa tudi redno spremlja stanje aparatov.

Prej ste že omenili uspešno uporabo tega aparata v Mežici in sicer takoj po namestitvi. Kako pa je sicer z uporabami aparatov, ki se nahajajo po vsej Koroški?

V slabih treh letih beležimo 10 primerov uporabe, od katerih sta dva uspešna v smislu, da je šlo v resnici za zastoj srca in je po sunku/ih električnega toka bolnikovo srce pričelo delati spontano, en uspešen primer beležimo, ko sunek električnega toka ni bil potreben, saj je očividka z oživljanjem vzpostavila spontani srčni ritem in spontano dihanje, šlo pa je za (sekundarni) srčni zastoj po zastoju dihanja, pri čemer je dobro poudariti, da AED prepozna stanje bolnika (srčno aktivnost) in priporoča ali pa ne omogoča sunka električnega toka.

Kakšne pa so cene teh aparatov?

Na slovenskem tržišču je kar sedem (morda že kakšen več) ponudnikov avtomatičnih defibrilatorjev, ki se med seboj razlikujejo ne le oblikovno, ampak tudi tehnično in tehnološko, vsi pa v osnovi zagotavljajo sunek električnega toka pri bolniku s srčnim zastojem, pri katerem aparat sam prepozna hudo motnjo srčnega ritma, "migetanje srčne mišice", t.i. fibrilacijo (od tod tudi to »čudno« ime - defibrilator). Cene osnovnega aparata se gibljejo od slabih 2.000€ do dobrih 3.000€, vsi pa imajo različne dodatke in opcije. Omarice z alarmom stanejo od 250-550€ z vštetim DDV, kamera s senzorjem gibanja, reflektorjem in namestitvijo pa okoli 200€+DDV.

Kako pa je s postavitvijo podobnih mrež kot je na Koroškem drugod po Sloveniji?

Trenutno je v Sloveniji prodanih že več kot 500 AED-jev, le redki so javno dostopni 24 ur/dan, nikjer pa se na podoben način kot na Koroškem ne ukvarjajo z idejo širitve mreže javno dostopnih AED, zato tudi ni podatkov o uspešnih primerih uporabe javno dostopnega AED drugod po Sloveniji. Skrbi podatek, da v Sloveniji vsak dan doživi srčni zastoj približno 10 ljudi, 5-6 jih takoj umre. V več kot 90% teh primerov je prisoten še nekdo. Bodisi svojci, očividci, naključni mimoidoči, skratka nekdo, ki bi lahko takoj priskočil na pomoč in takemu človeku pomagal z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja in (če je na voljo) čim prej uporabil AED. V veliki večini primerov ljudje le pokličejo 112 in čakajo do prihoda reševalcev. Bolniku lahko z velikim uspehom pomagamo v prvih 10 minutah, kasneje se praviloma pojavijo hude okvare možganov.

Pa ljudje poznajo delovanje teh aparatov – torej, kako jih uporabiti?

Ob vsaki namestitvi strokovna skupina KKMD organizira praktičen prikaz izvajanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED in praviloma tudi tečaj. Rad bi poudaril, da se v strokovni skupini bolj kot za same namestitve, zavzemamo za izvajanje tečajev, v katerih bi čim več ljudi seznanili s postopki ukrepanja ob nujnih stanjih in z uporabo tega preprostega, varnega in učinkovitega aparata, saj sam aparat brez nekoga, ki ga je pripravljen  uporabiti, ne bo storil ničesar. Vsekakor pa nas veseli pozitiven odziv vseh, ne le lokalnih skupnosti, temveč tudi podjetij in ne nazadnje zdravstvenih in negovalnih ustanov, ki razumejo pomen hitre in učinkovite pomoči ob nenadnem srčnem zastoju.

AED na Prevaljah, ki je bil pred tem postavljen pri banki, a so ga zaradi potrebe po video nadzoru prestavili na stavbo Zdravstvenega doma.

Za konec je naš sogovornik, Peter Kordež, poudaril še nekaj pomembnih dejstev, povezanih z uporabo AED-jev. Nujno je, da se ljudje zavedamo, da z uporabo omenjenega aparata ne moremo škodovati bolniku, kateremu elektrode namestimo, pomembno pa je, da sledimo navodilom, ki nam jih sam aparat sporoča. Ob tej priložnosti tako poziva vse, da ne izgubljamo časa, temveč pomagamo, če smo priča tovrstnemu slabemu počutju sočloveka in imamo na voljo za uporabo AED.