Gornjeradgonške punkrock »staroste« In-sane, katerih začetki segajo v leto 1997, so v decembru (2009) izdali svoj drugi album z naslovom Trust These Hands… Are Worthless, ki je naslednik njihovega tri leta starega prvenca ...Keeping Ourselves Close To Our Hearts... S čim nam je torej postregla zasedba, ki se lahko ponaša z izredno visokim številom koncertov po Evropi?

Tako kot njihov prvenec tudi Trust These Hands… Are Worthless  vsebuje 11 komadov (plus zelo všečni skriti komad – »O ti šment! Pa sem pokvaril presenečenje potencialnim poslušalcem«).  Nekoliko presenetljivo je prvo glasbilo, ki ga naše uho zasliši na albumu didgeridoo, ki je sila neobičajen instrument za tovrstne glasbene vode. Že prvi komad At The Break of a New Dawn nakaže, da fantje mislijo resno in da si lahko obetamo razgiban album, kar Trust These Hands… Are Worthless definitivno tudi je.  Hkrati se tudi zdi, da je nov izdelek izpod prstov tria (Dario – kitara in vokal, Máteja – bas in vokal in Shaggie – bobni) bolj poslušljiv kot prvenec, kateremu je na trenutke manjkala kakšna »vedrejša viža«.

Skupino In-sane, ki sami svojo glasbo označujejo kot heart-core še najbolje povzame skupek večih žanrov, ki jih lahko zasledimo ob poslušanju njihove glasbe. Četudi se da slišati kar precejšno mero vpliva kalifornijske deželice onstran luže (še bolj pa vpliv novodobnih zvokov iz Manitobe, hehe), bi bilo bogokletno trditi, da In-sane ne ponujajo ničesar svežega.

Razveseljivo zna biti tudi dejstvo, da se pri In-sane zvok od izdaje do izdaje spreminja (največji preskok je defintivno po EP-ju Revenge Against Boredom), a kljub temu lahko še vseeno takoj opazimo, da gre še vedno za isto skupino. Novost, ki je od In-sane poprej nismo bili vajeni, je komad v slovenskem jeziku in sicer gre za priredbo pesmi »Mrtev Policaj«, ki so jo leta 1995 napisali, zdaj že razpadli, The Fat Nuns, ki tudi prihajajo iz Gornje Radgone.

Ker je primerjava s prvencem neizogibna, ne moremo tudi mimo zvokovne podobe nove plošče. Ta je vsekakor nekoliko revnejša, verjetno še posebej zaradi tega, ker je prvenec letvico postavil visoko. A vendar, če vzamemo v zakup, da je bil album posnet v njihovem lastnem studiu, imenovanem DIY Life Trip Studio, končni rezultat vsekakor ni slab.

Če bi bilo v meni nekaj toplovodarja, bi trdil da je nov album nekoliko bolj mainstreamovski. Pa ne bom.

Ta album je vsekakor mala mojstrovina iz domačih logov in ga lahko smatramo za enega najboljših leta gospodovega 2009.

Ocena: 8/10