Bajta Bajtini projekti Lokalne volitve 2008 Tomislav Lečnik - SLS + SMS

Naključno iz intervjujev in kolumen

Kaliber 7,62 mm
Ivan Praprotnik, Delo | Ponedeljek, 19 September 2011
Ivan Praprotnik

"Rdeči Jolly, kakor pravijo njihovemu šefu Juriju Šumečniku, na javne funkcije postavlja svoje simpatizerje ravno tako, kakor da bi igral partijo šaha z neukimi nasprotniki. Ni pomembna kakovost igralca, ali si kraljica, ali trdnjava, ali tekač, ali nemara celo kralj, glavno je, da si njihov kaliber."

Bajtini projekti

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica


Ste še slišali,
pesem upora
?

ŽPZ KOMBINAT!

Kombinatke

Volilno okrožje Mežiška dolina Volilno okrožje Mislinjska dolina Volilno okrožje Dravska dolina
            Ravne na Koroškem  
Slovenj Gradec    Dravograd - Radlje                 

Tomislav Lečnik, SLS + SMS


1.     Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!


Odgovor: Nemudoma bi skoordiniral sestanek najkompententnejših predstavnikov MOP- a  in ministrstva za promet ter vseh županov občin po katerih poteka predvidena varianta trase avtoceste od  Holmeca do Šentruperta. Moje angažiranje bi bilo v smeri takojšnjega dosega konsenza za najoptimalnejšo varianto pri čemer bi naredili COST/BENEFIT analizo , kar pomeni na eni strani vpliv posega hitre ceste v prostor ( bližina stanovanjskih objektov, obrtnih con, uzurpacije kmetijskih zemljišč) ter na drugi strani prednosti, ki nam bo hitra cesta prinesla v hitrejšem razvoju pokrajin.

2.     V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben?

Odgovor: V kolikor bi imel prosto izbiro bi se vključil v odbor za promet in ceste, odbor za turizem in v odbor za kmetijstvo. Najbolj pomemben je odbor za promet in ceste. Vanj pa bi se vključil predvsem, ker mi je po stroki  blizu. V primeru dodatne strokovne pomoči pa bi si lahko hitro pridobil ustrezne rešitve.
Odbor za turizem mi je dokaj blizu, saj to problematiko dobro poznam, ker delam precej časa tudi v turizmu in imam zato precej izkušenj.         
Vsekakor pa mi je najbolj poznana problematika kmetijstva, saj se moje delo neposredno navezuje nanj, zato so mi problemi kmetijstva  poznani. Dalj časa tudi sodelujem z različnimi podjetji in ustanovami, ki delujejo na področju kmetijstva in živilske industrije.  

3.     Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve?

Odgovor: Izpostaviti v večji meri resurse kot so, ohranjena dežela v smislu okolja ( povečanje turističnega deleža vendar nikakor ne v smislu množičnega turizma)
- večja vlaganja v znanost in razvoj s čimer lahko na daljši rok dosežemo višjo tehnološko razvitost države ( republika Slovenija nima veliko energijskega potenciala zato ne moremo dodatno razvijati gospodarsko intenzivne dejavnosti , ki so energetsko potratne in ekološko nesprejemljive, kar pa ne pomeni, da sem proti obstoječi dejavnosti).
Na Koroškem bi posebej izpostavil izrazito veliko prednost zahodnega Pohorja ( povezava smučarskih kapacitet   Maribor – Rogla – Kope) .
-    Razvoj termalno zdraviliškega turizma na letališču v Turiški vasi v povezavi z bolnico v Slovenj Gradcu kot diagnostičnim centrom
-    Razvoj športnega  - vadbenega turizma na letališču v Turiški vasi
-    Drava kot priložnost
-    Pospešitev revitalizacije Rimskega Vrelca z polnilnico mineralne vode
-    Nadaljnja izgradnja centra Ivarčko Ošven.
-    Dvigniti in povečati nivo turističnih kmetij, še posebej v Šentanelu.
-    Povečati hotelske kapacitete v dolini z poudarkom na manjših družinskih hotelih
-    V pridnih in marljivih ljudeh

4.     S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih?

Odgovor: Vprašanje je postavljeno dvoumno, se pa odločno zavzemam za pošteno plačilo za participacijo delavcev iz izkazanega dobička, predvsem pa bi izpostavil obveznosti delodajalcev za zagotovitev ustrezne ravni varnosti in zdravja pri delu. Slovenija ima omejene kadrovske resurse na eni strani na drugi strani pa nam grozi podaljšanje delovne dobe saj imamo izrazito neugodno situacijo med številom upokojencev in aktivno populacijo, zato je potrebno toliko bolj zagotoviti takšne delovne pogoje na delovnem mestu, ki bodo zagotavljali varno in zdravo delo skozi celotno delovno dobo ( 40 in več let ).

5.     Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite?

Odgovor: Prvo bi preveril z ustreznimi strokovnjaki za kakšno odločitev gre v danem primeru. V kolikor prinaša ta odločitev dodano vrednost Republiki Sloveniji, bi se vsekakor zavzel za tovrstno podporo. Odločno pa bi zavrnil tovrstno ponudbo, če bi skupaj z svetovalci ugotovili najmanjšo možno sled nepoštenega lobiranja.

6.     Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine?

Odgovor: Vidim predvsem velike prednosti ustanovitve Koroške pokrajine in sicer v mejnem povezovanju Koroških občin pri ključnih regijskih projektih. Tako bi lahko sredstva pridobljena s strani proračuna RS za pokrajine še lahko nujno oplemenitili tudi s sredstvi občinskih proračunov.      
Slabosti ne vidim, vsekakor pa je potrebno do učinkovitih pokrajin priti – odločno bi pa se zavzemal proti takšni decentralizaciji države, ki bi postala toga birokratska    

6.1    Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec?

Odgovor: Na Ravnah. Ker so Ravne center Koroške. To podpira tudi stranka v primeru nekonsenza pa razdelitev funkcij sedeža pokrajinskega sveta in upravnega sedeža pokrajine med Ravnami in ostalimi kraji v pokrajini.

7.     S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?

Odgovor: Podpiram kapitalizem, ki temelji na korektnih odnosih med lastnikom kapitala na eni strani in delavci na drugi.
Zelo blizu mi je skandinavski način pojmovanja kapitalizma, kjer lastniki kapitala ter država zagotavljajo visoko raven socialnih vrednosti. 

8.     Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?

Odgovor: V ospredju mi je državljanska pravica, čeprav menim, da bi morali državljani in državljanke jemati referendum ali volitve tudi za svojo pomembno državljansko dolžnost.
Vsekakor je pa slednje stvar osebnega razumevanja izpolnjevanja tako državnih pravic kot dolžnosti.  

8.1    Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih?

Odgovor: V preteklosti so kar nekajkrat zlorabili inštitut referenduma, saj se nekatere na referendumu sprejete odločitve niso udejanjile v zakonih in v praksi. Ljudje so postali vse bolj  indiferentni kar povzroča vse manjšo udeležbo na volitvah in referendumih. Drugi problem nasploh pa je da marsikdaj politika manipulira z referendumskimi vprašanji, hud problem je bilo nemalokrat zelo zapleteno referendumsko vprašanje za katerega največji strokovnjaki niso imeli enotnega mnenja, kar vse je nemalokrat odbijalo  ljudi od odločanja na referendumu.
 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41


Lopa je nastala s podporo:

Lopo podpirajo

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti