|
PETER PRIKERŽNIK, SD
1. Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!
Odgovor: Treba je zgraditi cesto, ki bo po meri človeka. Torej mora biti na Koroškem hitra cesta umeščena po dogovoru z ljudmi. Hitra cesta naj bo speljana po viaduktih, skozi predore ali po obronkih, torej tako da ne bo napoti niti enemu domačinu. Ker se moramo zavedati, da dokončanje le-te ne bo mogoče do leta 2012, je v prihajajočem mandatu treba poskrbeti vsaj za zelo dobro pripravljen načrt in z gradnjo začeti pametno, da bo dokončana v roku in brez dodatnih aneksov k pogodbi.
2. V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben?
Odgovor: Odbor za gospodarstvo, Odbor za zdrvstvo in socialo. Kot poslanec pa se bom še posebej zavzemal za ustanovitev Agencije za javna naročila. Stranka Socialni demokrati se zavzema za ustanovitev takšne centralne javne agencije, ki bo omogočila večjo transparentnost prijav na razpise ter nadzor nad državnimi projekti in porabo javnih sredstev davkoplačevalcev.
3. Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve?
Odgovor: Slovenija ima zelo dobre možnosti, da postane najrazvitejša in najboljša država v Evropski uniji. Slovenija je kot država majhna, vendar to zagotovo ne velja za nas državljane. Mi smo tisti, ki smo zmožni z enotnim delovanjem vseh nas popeljati Slovenijo med najboljše države Evropske unije. Na Koroškem pa imamo še neizkoriščene adute prav v turizmu, kateremu smo v preteklosti posvečali premalo pozornosti. Eden izmed izzivov pa so prav gotovo majhna podjetja s proizvodnjo z veliko dodano vrednostjo.
4. S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih?
Odgovor: Premalokrat se zavedamo, da podjetje brez delavcev ne obstaja. Zato menim, da je treba delavcem dati evropske plače, saj bodo le tako lahko dostojno živeli v državi z evropskimi cenami. Ugotavljamo, da po podatkih v zvezi z rastjo plač v Evropski uniji, kljub gospodarskemu razvoju v Sloveniji, te pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi plačami rastejo najmanj. Prav tako pa na nivoju države plače na Koroškem v primerjavi z Ljubljano in preostalimi razvitimi regijami rastejo najmanj in smo na zadnjem mestu. Poleg tega moramo k blaginji delavcev prispevati tudi z delitvijo dobička med zaposlene, saj so navsezadnje tudi oni tisti, ki ga ustvarjajo.
5. Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite?
Odgovor: Ne glede na namen se bom boril proti korupciji in podpiral aktivnosti, ki bodo omogočale, da se takšne ljudi privede pred roko pravice. Na kratko, takšnega podjetnika ostro zavrnem.
6. Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine?
Odgovor: Tako kot vsaka nova stvar ima tudi Koroška pokrajina prednosti in slabosti. Med prednostmi je vsekakor treba šteti decentralizacijo, ki bo ob pravi finančni pomoči države zares prišla do izraza in Koroški ponudila nove možnosti za razvoj. Tako bomo imeli Korošci možnost, da pokažemo, da smo sposobni voditi svojo pokrajino in Koroško popeljati med najbolj razvite regije v Sloveniji. Slabosti na prvi pogled ni, vendar pa moramo poskrbeti, da bo Koroška poleg svoje razvitosti poskrbela tudi za razvitost države.
6.1 Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec?
Odgovor: Zame je sedež Koroške pokrajine že od plebiscita 10. 10. 1920 na Ravnah na Koroškem. Kar pa seveda ni pogoj za centralizacijo vseh upravnih služb na enem mestu, ampak jih je treba porazdeliti po celotni Koroški pokrajini. Tako bo sedež pokrajine res na Ravnah na Koroškem, vendar bi lahko z razkropljenostjo uradov upravljanje približali vsakemu Korošcu.
7. S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?
Odgovor: V dobrih petnajstih letih smo spoznali veliko dobrih lastnosti kapitalizma, vendar lahko tudi iz minulega obdobja povzamemo kaj dobrega in to smiselno vpeljemo v sedanji čas in prostor.
8. Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?
Odgovor: Od mojega 18. leta nisem izpustil niti enih volitev ali referenduma. Ljudje se premalokrat zavedamo, da to ni naša dolžnost, ampak je to naša pravica, ki jo moramo s pridom izkoriščati. Tako bi vse bralce spletnega portala Bajta.si povabil, naj se v čim večjem številu udeležijo nedeljskih volitev in tako oddajo glas tistemu, za katerega menijo, da jih bo najbolje zastopal v državnem zboru.
8.1 Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih?
Odgovor: Treba se je vprašati, zakaj se udeležba na volitvah iz leta v leto manjša. Mogoče so volivci siti praznih predvolilnih obljub in tako zaupanje v politiko na Slovenskem pada. Zato bom kot Peter Prikeržnik rekel le: »V naslednjih štirih letih bom v primeru izvolitve v Državni zbor RS uresničil tisto, kar bom mogel in nič več.«
|
Bajtini projekti 
