Bajta Bajtini projekti Lokalne volitve 2008 Miro Petek - SDS

Naključno iz intervjujev in kolumen

Sem fantič zelenega štajerja ...
Ivan Praprotnik, novinar Dela | Sreda, 18 Junij 2008
Ivan Praprotnik "Korošci in Štajerci Pri lipi v Guštanju so ondan drugi drugim vendarle priznali, da so v redu. Samo spoznati so se morali. Zdaj bi se celo lahko zgodilo, da bodo srečno skupaj živeli v svoji pokrajini, vse do svoje smrti."

Bajtini projekti

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica


Ste še slišali,
pesem upora
?

ŽPZ KOMBINAT!

Kombinatke

Volilno okrožje Mežiška dolina Volilno okrožje Mislinjska dolina Volilno okrožje Dravska dolina
            Ravne na Koroškem  
Slovenj Gradec    Dravograd - Radlje                 

1.     Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!
Odgovor: Še vedno sem koroški poslanec in v tem mandatu smo resno pričeli z načrtovanjem tretje razvojne osi oziroma hitre ceste. Koroški poslanci so v prejšnjem mandatu tej cesti nasprotovali, kar je razvidno z magnetogramov pristojnih delovnih teles v državnem zboru. Vlada republike Slovenije pa je ravno te dni na svoji seji sprejela sklep o pripravi državnih prostorskih načrtov za tri odseke na tretji razvojni osi. To so Otiški vrh -Holmec, Slovenj Gradec jug-Dravograd in Velenje jug-Slovenj Gradec jug. To pomeni, da se bo v kratkem lahko pričel udejanjati ta projekt tudi v naravi, in sicer najprej na Koroškem. Velenjski župan, ki sicer sodi v stranko Socialnih demokratov, je tej odločitvi vlade v javnosti že ostro nasprotoval in napovedoval cestne blokade. Zanimivo.
2.     V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben?
Odgovor: Pomembni so vsi odbori in komisije, ki so v državnem zboru, v nasprotnem primeru jih parlament najbrž ne bi konstituiral. Od vsakega poslanca in od poslanske skupine pa je odvisno, v katerem delovnem telesu bo sodeloval. Ne glede na to pa lahko vsak poslanec sodeluje na sejah vseh delovnih teles, le da ne more glasovati, glasuje pa lahko, če na delovnih telesih nadomešča kakega od poslanskih kolegov. Osebno me zanima odbor za zunanjo politiko, zaradi naše manjšine v Avstriji sem se že kot novinar posvečal manjšinski problematiki in blizu mi je komisija za odnose Slovenci v zamejstvu in po svetu. V prihajajočem mandatu pa bi si skušal priboriti še mesto v notranjepolitičnem odboru, ki kreira veliko zakonodaje, zanima pa me tudi kakšna preiskovalna komisija, ki je prav tako stalnica vsakega sklica parlamenta.
3.     Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve?
Odgovor: Slovenija je dobro zastavila svoj razvoj. Tisti, ki trdijo, kako je bilo v komunizmu boljše, pozabljajo, da smo takrat imeli inflacijo v stotinah odstotkov, na mejah carinike in policiste, plačevali depozite ob prehodu meje, vozili par-nepar, bili smo brez pralnega praška in damskih vložkov. Danes smo člani EU in Nato, smo del evropske monetarne unije, predsedovali smo pol milijardi Evropejcev in naš izziv je v tem, da po tej poti nadaljujemo. Pokazali smo se kot uspešna in kredibilna država, manjka nam samo to, da nadoknadimo tisti zaostanek, ki nam ga je zapustil komunizem. In to tako na ekonomskem področju kot tudi na področju demokratičnega deficita. Koroška ima največje rezerve v svojem intelektualnem potencialu, treba je zajeziti beg možganov, zajeziti, da mladi, ki doštudirajo, ostanejo v univerzitetnih središčih. Ustvariti je treba pogoje, da se vrnejo domov.
4.     S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih?
Odgovor: Nekaj malega lahko k temu prispeva zakonodaja, veliko pa je na tem področju že izgubljenega. Na Koroškem se je ustvarila izkoriščevalska kleptomanska elita, ki jim ni kaj veliko mar za pravice delavcev. V čudnih okoliščinah so privatizirali nekoč skupno družbeno premoženje, danes jim je profit edini bog. Ustvariti moramo pravno državo, ki pa za nazaj najbrž ne bo mogla sankcionirati pohlepne in velikokrat primitivno koroško podjetniško elito. Da ne bo pomote, večina koroških podjetnikov si je svoje premoženje prigarala s trdim delom in inventivnostjo, toda med tisitimi največjimi pa so taki, ki so z drznostjo, brezobzirnostjo in političnimi botri brezmejno obogateli i in danes tudi brezmejno izkoriščajo zaposlene delavce.
5.     Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite?
Odgovor: Dobrodelnost in lobiranje nimata nič skupnega. Če nekdo namerava nekaj donirati v humanitarne namene, potem ne išče lobiranja ali politične pomoči. Sicer pa lobiranje v slovenski zakonodaji še ni ustrezno definirano in se ga velikokrat enači s korupcijo. Poslanec mora imeti pred očmi tiste odločitve, ki so v dobro vseh državljanov.
6.     Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine?
Odgovor: Slabosti ni. Če se bo Slovenija odločila za pokrajine, potem Koroška mora biti pokrajina in Ravne morajo biti glavno mesto koroške pokrajine. To smo v tem sklicu parlamenta že predvideli, vendar so opozicijske stranke SD, Zares, LDS, Lipa in SNS temu nasprotovale. Nasprotovale so Ravnam kot središču koroške pokrajine. Prednosti je veliko, od tistih splošnih, ko govorimo o nujnosti druge stopnje lokalne samouprave, do konkretnih, ki bi Koroški pripomogle k hitrejšemu razvoju in manjšanju razvojnega zaostanka. V obodbju od 1996 do 2006 je osrednja slovenska regija povečala bruto domači proizvod od 10 tisoč evrov na 21 tisoč evrov, naša regija pa od 6 tisoč evrov na dobrih 10 tisoč evrov. Zaostanek je očiten, del bi ga lahko nadoknadili z regionalizacijo.
6.1    Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec?
Odgovor: Mislim, da mi na to vprašanje ni treba odgovarjati. Vse dosedanje politike so glavno mesto Koroške locirale v Slovenj Gradcu, čeprav je zgodovinsko gledano to mesto na Štajerskem. V zakonodaji, ki so jo opozicijske stanke v parlamentu zavrnile, smo glavno mesto Koroške postavili na Koroško, to je na Ravne. Takšno je tudi stališče SDS.
7.     S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?
Odgovor: Komunizem je danes prisoten le na Kubi ali na Kitajskem, pa še tam govorimo o eni državi in dveh sistemih. Kapitalizem je globalno uspešnejši sistem, komunizem se je ohranjal z ideologijo in nasiljem, velikokrat tudi s sramotnimi poboji. Komunizem je tudi sinonim za prevlado komunistične partije, sistema z eno samo stranko, in v Sloveniji 21. stoletja je komunizem lahko le predmet znanstvenih študij, učbenikov, arhivov, muzejev ali nostalgikov, ki nosijo na majicah simbole te ideologije. Razviti demokraitčni svet je obsodil tako fašizem, nacizem kot tudi komunizem. Žal zaenkrat tudi ni boljšega sistema kot je kapitalizem.
8.     Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?
Odgovor: Zame je to predvsem pravica, o dolžnosti bi že lahko razpravljali. Mislim, da moramo dopustiti, da je tudi volilna abstinenca legitimna pravica.
8.1    Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih?
Odgovor: Kot sem že povedal, tudi abstinenca je pravica, ki si jo vsak posameznik izbere. Vendar v tem primeru tisti posameznik ne more ravno legitimno vse vprek kritizirati in jamrati nad vsako oblastjo, če se ni niti toliko potrudil, da bi odšel na volišče. Če pa trdi, da nima koga voliti, da so vsi eno in isto, da so vsi zanič, potem pač naj tudi sam vstopi v polje politike in skuša kaj narediti za splošno dobro.
MIRO PETEK, SDS


1.     Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!
 

Odgovor: Še vedno sem koroški poslanec in v tem mandatu smo resno pričeli z načrtovanjem tretje razvojne osi oziroma hitre ceste. Koroški poslanci so v prejšnjem mandatu tej cesti nasprotovali, kar je razvidno z magnetogramov pristojnih delovnih teles v državnem zboru. Vlada republike Slovenije pa je ravno te dni na svoji seji sprejela sklep o pripravi državnih prostorskih načrtov za tri odseke na tretji razvojni osi. To so Otiški vrh -Holmec, Slovenj Gradec jug-Dravograd in Velenje jug-Slovenj Gradec jug. To pomeni, da se bo v kratkem lahko pričel udejanjati ta projekt tudi v naravi, in sicer najprej na Koroškem. Velenjski župan, ki sicer sodi v stranko Socialnih demokratov, je tej odločitvi vlade v javnosti že ostro nasprotoval in napovedoval cestne blokade. Zanimivo.

2.     V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben? 

Odgovor: Pomembni so vsi odbori in komisije, ki so v državnem zboru, v nasprotnem primeru jih parlament najbrž ne bi konstituiral. Od vsakega poslanca in od poslanske skupine pa je odvisno, v katerem delovnem telesu bo sodeloval. Ne glede na to pa lahko vsak poslanec sodeluje na sejah vseh delovnih teles, le da ne more glasovati, glasuje pa lahko, če na delovnih telesih nadomešča kakega od poslanskih kolegov. Osebno me zanima odbor za zunanjo politiko, zaradi naše manjšine v Avstriji sem se že kot novinar posvečal manjšinski problematiki in blizu mi je komisija za odnose Slovenci v zamejstvu in po svetu. V prihajajočem mandatu pa bi si skušal priboriti še mesto v notranjepolitičnem odboru, ki kreira veliko zakonodaje, zanima pa me tudi kakšna preiskovalna komisija, ki je prav tako stalnica vsakega sklica parlamenta.
 
3.     Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve? 

Odgovor: Slovenija je dobro zastavila svoj razvoj. Tisti, ki trdijo, kako je bilo v komunizmu boljše, pozabljajo, da smo takrat imeli inflacijo v stotinah odstotkov, na mejah carinike in policiste, plačevali depozite ob prehodu meje, vozili par-nepar, bili smo brez pralnega praška in damskih vložkov. Danes smo člani EU in Nato, smo del evropske monetarne unije, predsedovali smo pol milijardi Evropejcev in naš izziv je v tem, da po tej poti nadaljujemo. Pokazali smo se kot uspešna in kredibilna država, manjka nam samo to, da nadoknadimo tisti zaostanek, ki nam ga je zapustil komunizem. In to tako na ekonomskem področju kot tudi na področju demokratičnega deficita. Koroška ima največje rezerve v svojem intelektualnem potencialu, treba je zajeziti beg možganov, zajeziti, da mladi, ki doštudirajo, ostanejo v univerzitetnih središčih. Ustvariti je treba pogoje, da se vrnejo domov.

4.     S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih? 

Odgovor: Nekaj malega lahko k temu prispeva zakonodaja, veliko pa je na tem področju že izgubljenega. Na Koroškem se je ustvarila izkoriščevalska kleptomanska elita, ki jim ni kaj veliko mar za pravice delavcev. V čudnih okoliščinah so privatizirali nekoč skupno družbeno premoženje, danes jim je profit edini bog. Ustvariti moramo pravno državo, ki pa za nazaj najbrž ne bo mogla sankcionirati pohlepne in velikokrat primitivno koroško podjetniško elito. Da ne bo pomote, večina koroških podjetnikov si je svoje premoženje prigarala s trdim delom in inventivnostjo, toda med tisitimi največjimi pa so taki, ki so z drznostjo, brezobzirnostjo in političnimi botri brezmejno obogateli i in danes tudi brezmejno izkoriščajo zaposlene delavce.

5.     Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite? 

Odgovor: Dobrodelnost in lobiranje nimata nič skupnega. Če nekdo namerava nekaj donirati v humanitarne namene, potem ne išče lobiranja ali politične pomoči. Sicer pa lobiranje v slovenski zakonodaji še ni ustrezno definirano in se ga velikokrat enači s korupcijo. Poslanec mora imeti pred očmi tiste odločitve, ki so v dobro vseh državljanov.

6.     Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine? 

Odgovor: Slabosti ni. Če se bo Slovenija odločila za pokrajine, potem Koroška mora biti pokrajina in Ravne morajo biti glavno mesto koroške pokrajine. To smo v tem sklicu parlamenta že predvideli, vendar so opozicijske stranke SD, Zares, LDS, Lipa in SNS temu nasprotovale. Nasprotovale so Ravnam kot središču koroške pokrajine. Prednosti je veliko, od tistih splošnih, ko govorimo o nujnosti druge stopnje lokalne samouprave, do konkretnih, ki bi Koroški pripomogle k hitrejšemu razvoju in manjšanju razvojnega zaostanka. V obodbju od 1996 do 2006 je osrednja slovenska regija povečala bruto domači proizvod od 10 tisoč evrov na 21 tisoč evrov, naša regija pa od 6 tisoč evrov na dobrih 10 tisoč evrov. Zaostanek je očiten, del bi ga lahko nadoknadili z regionalizacijo.

6.1    Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec? 

Odgovor: Mislim, da mi na to vprašanje ni treba odgovarjati. Vse dosedanje politike so glavno mesto Koroške locirale v Slovenj Gradcu, čeprav je zgodovinsko gledano to mesto na Štajerskem. V zakonodaji, ki so jo opozicijske stanke v parlamentu zavrnile, smo glavno mesto Koroške postavili na Koroško, to je na Ravne. Takšno je tudi stališče SDS.

7.     S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?

Odgovor: Komunizem je danes prisoten le na Kubi ali na Kitajskem, pa še tam govorimo o eni državi in dveh sistemih. Kapitalizem je globalno uspešnejši sistem, komunizem se je ohranjal z ideologijo in nasiljem, velikokrat tudi s sramotnimi poboji. Komunizem je tudi sinonim za prevlado komunistične partije, sistema z eno samo stranko, in v Sloveniji 21. stoletja je komunizem lahko le predmet znanstvenih študij, učbenikov, arhivov, muzejev ali nostalgikov, ki nosijo na majicah simbole te ideologije. Razviti demokraitčni svet je obsodil tako fašizem, nacizem kot tudi komunizem. Žal zaenkrat tudi ni boljšega sistema kot je kapitalizem. 

8.     Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?

Odgovor: Zame je to predvsem pravica, o dolžnosti bi že lahko razpravljali. Mislim, da moramo dopustiti, da je tudi volilna abstinenca legitimna pravica.

8.1    Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih? 

Odgovor: Kot sem že povedal, tudi abstinenca je pravica, ki si jo vsak posameznik izbere. Vendar v tem primeru tisti posameznik ne more ravno legitimno vse vprek kritizirati in jamrati nad vsako oblastjo, če se ni niti toliko potrudil, da bi odšel na volišče. Če pa trdi, da nima koga voliti, da so vsi eno in isto, da so vsi zanič, potem pač naj tudi sam vstopi v polje politike in skuša kaj narediti za splošno dobro.
 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41


Lopa je nastala s podporo:

Lopo podpirajo

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti