Bajta Bajtini projekti Lokalne volitve 2008 Matjaž Zanoškar - DeSUS

Naključno iz intervjujev in kolumen

Intervju: Gašper Jelen
Tadej Jelen | Sreda, 17 Junij 2009
Gašper Jelen "Največji problem v klubu je zadnje čase predstavljala komunikacija med igralci in vodstvom kluba. V slačilnici smo pogrešali odkrite odnose in zaupanje med igralci in upravo. Nihče ni stopil do nas in nam čestital za zmago v garderobi."

Bajtini projekti

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica


Ste še slišali,
pesem upora
?

ŽPZ KOMBINAT!

Kombinatke

Volilno okrožje Mežiška dolina Volilno okrožje Mislinjska dolina Volilno okrožje Dravska dolina
            Ravne na Koroškem  
Slovenj Gradec    Dravograd - Radlje                 

MATJAŽ ZANOŠKAR, DeSUS


1.     Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!


Odgovor: Pri sprejemanju državnega proračuna je potrebno nedvomno izposlovati sredstva za čim hitrejšo izgradnjo avtocestne povezave. Od Ministrstev za promet ter okolje in prostor je potrebno zahtevati hitrejšo dinamiko izdelave študije koridorjev, pričetek projektiranja in odkupa zemljišč. Izgradnja hitre ceste na relaciji Šentrupert – Holmec je odvisna od konsenza lokalnih skupnosti glede trase. Ta odgovornost je na občinskih svetih. In nameravam uporabiti vsa sredstva, ki mi bodo dana kot poslancu, da se to začne uresničevati. Med drugim tudi zahtevati, da se hitra cesta do Koroške takoj uvrsti v program financiranja avtocest.

2.     V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben?

Odgovor: 1. - Odbor za delo, družino, socialne zadeve (Z delom tega odbora je neposredno povezana politika stranke, ki jo zastopam na volitvah). 2. - Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (Kot župan in Korošec sem v to problematiko vpet in z njo dodobra seznanjen. Želim, da bo v pripravi zakona o pokrajinah Koroška zagotovo vključena kot samostojna pokrajina.) 3. - Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje (Večji del svoje kariere sem preživel v javni upravi, zato me posebej to področje, ki ga tudi zelo dobro poznam, še posebej zanima).

3.     Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve?

Odgovor: Gotovo imamo največ rezerv v turizmu, tudi na območju Koroške, kjer si želimo intenzivnejše realizacije naših programov, rezerve so tudi v tehnološko razvojnem in raziskovalnem področju, vključno z odpiranjem visokošolskega prostora, kar bi posledično pomenilo ustavitev bega visoko izobraženih kadrov s Koroške. Eden od devetih tehnološko razvojni centrov v Sloveniji je tudi naš Noordung, ki ga je potrebno čimprej realizirati. Tudi to je eden izmed ciljev, ki sem si jih zastavil. Eden od koroških izzivov pa je tudi pokrajina Koroška, za katero se bom zavzemal v Državnem zboru.

4.     S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih?

Odgovor: Predvsem z delovno zakonodajo, ki bi delavcem zagotovila varnost, ustrezen plačni sistem ter s tem pripomogla k pravičnejši delitvi dobička v podjetjih. Največkrat namreč delavci od dobička nimajo kaj dosti in je zgolj od dobre volje lastnikov odvisno, ali jih za delo ustrezno nagradijo. To bi moralo biti zakonsko celovito urejeno.

5.     Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite?

Odgovor: Odvisno za kakšno odločitev gre. Če je širšega družbenega pomena in posledično koristi napredku in razvoju območja, ki ga zastopam, se bom trudil, da bo v vsakem primeru izbran najcenejši in hkrati najkvalitetnejši izvajalec. Ob tem ponudbe, kot je omenjena, niso pomembne. To prepuščam samim podjetnikom, od njih pa tudi sicer pričakujem, da se odločijo za donacijo v okolje, kjer dobijo posel.

6.     Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine?

Odgovor: Prednosti je zagotovo več kot slabosti. Gre za decentralizacijo oblasti v odnosu do države, Koroška bi bila suverena pri ključnih odločitvah, vsa njena območja bi se lahko enakomerneje razvijala, sredstva bi bila nedvomno racionalneje porabljena, šibka točka pa je sedanji model financiranja pokrajin, po katerem Koroška ne bi imela zagotovljenih dovolj sredstev za vzdrževanje institucij, ki bi jih »podedovala« od države, predvsem ker sami nimamo dovolj lastnih virov in smo torej preveč odvisni od dobre volje snovalcev državnega proračuna.

6.1    Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec?

Odgovor: Od samega začetka oblikovanja pokrajinske zakonodaje so načrtovalci nedvoumno prepoznali Slovenj Gradec kot sedež novodobne pokrajine Koroške. S tem sta se strinjali dve tretjini občinskih svetov. Argumenti so torej znani in upravičeni, zato je jasen tudi moj odgovor, ne glede na stališče stranke.

7.     S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?

Odgovor: Pravzaprav z nobenim iz vsem jasnih razlogov, zgodovinskih, socialnih, ideoloških. Najbrž bi bilo preveč utopično pričakovati po nekaj dobrega od obeh – čeprav bolj razviti poznajo tudi take sisteme. Naša država naj ostane predvsem socialna. Pehanje za dobičkom in materialnimi dobrinami ne bi smelo okrniti kakovosti življenja ter socialnega in zdravstvenega varstva. Najbolj ogrožene skupine bi morale biti bolje zaščitene, to pa je moč doseči s prerazporeditvijo kapitala in ustrezno zakonodajo.

8.     Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?

Odgovor: Ustavno gledano pravica, sicer pa bi rekel da skoraj dolžnost, saj le na tak način vsaka državljanka in državljan po svojem prepričanju pripomore k prihodnosti in razvoju naše države. Volilna neudeležba se je prevečkrat izkazala za slabo, saj je volilna manjšina odrejala odločitve tudi tistim, ki se volitev niso udeležili zaradi nezainteresiranosti in pasivnosti.

8.1    Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih?

Odgovor: Jasno izražena politična ali referendumska volja državljank in državljanov mora biti obveza vodstvu države ali predlagateljem referenduma. Le z udeležbo je ta volja jasno izražena in nedvoumna. Le tako lahko dosežemo spremembe in uveljavimo svojo voljo. Ni prav da dovolimo, da namesto nas odločitve sprejemajo drugi. Zato: vsi na volišča. Udeležba na volitvah je odgovornost slehernega volilnega upravičenca.

 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41


Lopa je nastala s podporo:

Lopo podpirajo

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti