Bajta Bajtini projekti Lokalne volitve 2008 Matjaž Sterže - Zares

Naključno iz intervjujev in kolumen

Refleksija: Kruh naš vsakdanji
Patricija Zbičajnik | Torek, 20 Maj 2008
Patricija Zbičajnik "Zanima me, koliko take hrane vržejo stran, medtem ko se evropska populacija redi, nekje drugje pa tretji svet strada od lakote? ... Razočarana nad človekom in sprašujoče sem na poti domov gledala nebo, pred očmi pa podoživljala vse te krutosti."

Bajtini projekti

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica


Ste še slišali,
pesem upora
?

ŽPZ KOMBINAT!

Kombinatke

Volilno okrožje Mežiška dolina Volilno okrožje Mislinjska dolina Volilno okrožje Dravska dolina
            Ravne na Koroškem  
Slovenj Gradec    Dravograd - Radlje                 

Matjaž Sterže, Zares 


1.     Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!

Odgovor: Hitro cesto je nujno umestiti tako, da bo kar najbolj funkcionalna in v konsenzu s prebivalstvom. Za razliko od dosedanje vlade, ki je na način slabe umestitve zavlačevala z gradnjo (in seveda zato ni bilo potrebno zagotoviti denarja) in ni pristala na nekoliko dražje in ljudem prijaznejše različice. Korošci si to zaslužimo, ker hitra cesta ni le cesta, ampak predvsem nova gospodarska priložnost, nov turistični zagon, hitrejša mobilnost, ki bo obdržala mlade in aktivne na Koroškem …

2.     V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben?

Odgovor: Vključil bi se v parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo in šport, saj je v sedanjem mandatu vlade nastopila izrazita kulturna indoktrinacija in vzpostavitev državnega okusa. Ustvarjalna in svobodna kultura (v svoji najširši konotaciji) je bila v veliki večini družbenih razmerij in zgodovinskih epoh katalizator in zagotovilo za gibanje in razvoj družbe. Čeprav se je tudi na teh kulturno - alternativnih temeljih postavljalo prvo nadstropje naše dežele, kot svobodne in demokratične družbe, se danes srečujemo z uravnilovko okusa in umikom ustvarjalnosti v ilegalo.

3.     Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve?

Odgovor: Glavni izziv za slovensko državo je predvsem v tem, da politika dela za ljudi. Za razliko od dosedanje vlade, ki je na način slabe umestitve zavlačevala z gradnjo hitre ceste in ni pristala na nekoliko dražje in ljudem prijaznejše različice. Korošci si to zaslužimo, ker hitra cesta ni le cesta, ampak predvsem nova gospodarska priložnost, nov turistični zagon, hitrejša dvosmerna mobilnost, ki bo obdržala mlade in aktivne na Koroškem. Poleg pomena, ki ga na razvoj neke sredine zagotovo ima solidno in učinkovito gospodarstvo, ne smemo nikakor zanemariti tudi socialne oz. družbene komponente. Razvojno gledano je izjemno pomembno, da na Koroškem obdržimo mlade, izobražene in na splošno aktivne ljudi. Mladi in uspešni pa v okolju ostajajo, če se v njem počutijo dobro, če jim le-to omogoča tudi kvalitetno preživljanje prostega časa. Večkrat se pozablja, da je za celovit razvoj nekega okolja potrebno jasno in aktivno razvijati tudi kulturo, možnosti razvedrila, športa, rekreacije in drugih vsebin, ki dajejo nekemu okolju polnokrvnost. Naš interes mora biti, da Koroško z vsemi svojimi naravnimi danostmi napravimo zanimivo ne samo kot turistično destinacijo, ampak skozi celostni in trajnostni razvoj tudi za to, da bomo trend odseljevanja kmalu ustavili in tok morda celo obrnili.

4.     S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih?

Odgovor: Z učinkovitejšim zunanjim nadzorom, s konkretno spremembo zakonodaje pri vprašanju zaposlitev za določen čas, z udeležbo delavcev pri dobičkih podjetja … Ustvariti je treba predvsem konkurenčno in transparentno javnofinančno gospodarsko okolje: pogoj za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in boljši status delavcev je manjša obremenitev stroškov dela, manj nepotrebnih stroškov in izgube časa zaradi zahtev države ter več proračunskih sredstev za razvoj.

5.     Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite?

Odgovor: Če bi bila ta odločitev za neko okolje pozitivna in razvojna, se zanjo lobira brezpogojno in ni potrebno plačilo. Če pa se pogojuje nakazilo dobrodelni organizaciji z lobiranjem za osebni interes, se na to nikakor ne bi odzval.

6.     Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine?

Odgovor: Potrebujemo bistveno večji delež in raznovrstnost izvirnih pokrajinskih prihodkov, kot je predlagano sedaj in ki morajo, kar zadeva različne davščine, imeti določeno zgornjo mejo dopustnih obremenitev. Sistem financiranja pokrajin se namreč v osnovi ne razlikuje bistveno od sistema financiranja občin, zato ob predlaganih majhnih pokrajinah kot je Koroška trenutni vladni predlog vzdržuje podobno odvisnost pokrajin od države, kot to velja za občine. Ko bo vizija financiranja pokrajin resnično zastavljena razvojno in ne bodo pokrajine le podaljšana roka države, potem se lahko nadejamo razvojnega preskoka in lažjega koriščenja evropskih sredstev. 

6.1    Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec?

Odgovor: Bistveno je da zaradi vprašanja sedeža ne trpi ustanovitev pokrajine ali njeno funkcioniranje. Sem kandidat iz Dravske doline, naša stranka podpira Koroško regijo. Sedež Koroške pokrajine je sekundarna stvar in pomemna zgolj iz vidika prestiža.

7.     S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?

Odgovor: Ne eden in ne drugi mi nista blizu. Prvi predstavlja totalitaristično vlado kapitala, drugi pa (v izrojenem smislu) totalitaristično vlado določenega segmenta družbene »elite«. Mnogo tega je danes prisotnega tudi v naši »demokraciji«, prav zato je potrebno politiko vrniti ljudem in jo odvzeti izključno politikom.

8.     Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?

Odgovor: Udeležba na volitvah je predvsem osebna stvar dojemanja demokracije. Žal pa pri nas tisti, ki ne gre na volitve večkrat močneje poseže v volilni rezultat, kot tisti, ki na volitvah obkroži svojo opcijo.

8.1    Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih?

Odgovor: Sam volitve in referendume obiskujem, ne obsojam pa neudeležbe. Živimo namreč v demokraciji, kakršnakoli že je.

 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41


Lopa je nastala s podporo:

Lopo podpirajo

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti