Bajta Bajtini projekti Lokalne volitve 2008 Jurij  Šumečnik - SD

Naključno iz intervjujev in kolumen

"Naravna družina" je politični mit
Nina Meh | Sreda, 28 April 2010
Nina Meh

"Vendar pa, ko sprememba postane "normalna", zaznamovanost izgine. Namesto, da se spravljamo na uboge otroke, kako bodo zaznamovani, zahtevajmo raje od družbe, naj se začne obnašati enakopravno do vseh!"

Bajtini projekti

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica


Ste še slišali,
pesem upora
?

ŽPZ KOMBINAT!

Kombinatke

Volilno okrožje Mežiška dolina Volilno okrožje Mislinjska dolina Volilno okrožje Dravska dolina
            Ravne na Koroškem  
Slovenj Gradec    Dravograd - Radlje                 

Jurij Šumečnik, SD 


1.     Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!


Odgovor: Za odločitev o hitri cesti je glas enega poslanca premalo, razen v primeru če je član vladajoče stranke, zato je še toliko bolj pomembno, da na volitvah zmagamo Socialni demokrati.
S strokovnjaki si bomo ogledali kje gre trasa v realnosti in se o tem razumno pogovoriti z vpletenimi in poiskali optimalno rešitev za prebivalce, okolje in finance. Poleg tega bom uporabil argument, da se za koroško infrastrukturo oz. izboljšanje povezave z Ljubljano že desetletja ni naredilo nič, medtem ko se v ostalih regijah vlaga v cestne povezave.
Pregovor pravi: kjer je volja, je tudi pot!

2.     V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben?

Odgovor: Vključil bi se v odbor za lokalno samoupravo, odbor za infrastrukturo in okolje ter odbor za kulturo, šolstvo in šport. Vsi ti odbori se mi zdijo v tem trenutku za Koroško zelo pomembni, če se pa moram odločiti za najpomembnejšega, bi se trenutno odločil za odbor za lokalno samoupravo. Zelo trdo bo potrebno delati predvsem  na ustanovitvi Koroške pokrajine, izgradnji novega šolskega centra in seveda na sodobni cestni povezavi.

3.     Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve?

Odgovor: Poenotenje vseh Slovencev za skupno dosego zastavljenih ciljev je glavni izziv za našo državo. Zavedati se moramo, da nas je samo 2 milijona in da lahko samo poenoteni nekaj dosežemo. Slovenci smo dobri delavci in za nas ni nič nedosegljivega. Glavne izzive za Koroško vidim v razvoju malih in srednjih podjetij, v razvoju turizma, kulture, ljudskega izročila, kulinarike. Zavedati se moramo, da je Koroška nadpovprečno poraščena z gozdovi in tu vidim izziv v iskanju možnosti za prodor gozdarskega in lesnopredelovalnega podjetništva. Ponujajo se možnosti zdraviliškega turizma, zimskega in letnega turizma na Kopah. Potrebno je sodelovanje vseh koroških občin pri oblikovanju skupne turistične ponudbe. Na koroškem vidim tudi možnost za razvoj ekoloških kmetij, predvsem v Mislinjski in Dravski dolini.

4.     S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih?

Odgovor: Veljavna zakonodaja, ki ureja pravice delavcev je relativno dobra z določenimi pomanjkljivostmi. Vendar se v praksi ne izvaja in so zato delavci velikokrat prikrajšani za svoje pravice in izkoriščani predvsem pri prekoračitvah delovnega časa, neizplačilih obveznih dodatkov, nočnega dela … Izkoriščanje bi lahko preprečili z doslednim nadzorom, ki bi zagotovil izvajanje zakonodaje. Velik problem je tudi neinformiranost delavcev z njihovimi pravicami. Eden izmed konkretnih ukrepov je tudi obvezna soudeležba zaposlenih pri delitvi dobička v podjetju, kar bi delavcu dalo večjo vlogo v podjetju.

5.     Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite?

Odgovor: Najprej bi se vprašal ali je stvar za katero lobira legalna ali ne? Naslednje vprašanje je ali je v interesu Koroške regije? In tretje vprašanje je ali je v interesu prebivalcev Koroške?  Če je odgovor na vsa tri vprašanja pozitiven, si lahko obeta mojo podporo in pomoč.

6.     Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine?

Odgovor: Ključne prednosti v ustanovitvi Koroške pokrajine vidim v tem, da bomo Korošci pripravljali projekte za črpanje evropskih sredstev in tudi sami direktno sodelovali z Odborom regij v EU. Z Koroško pokrajino bo tudi zagotovljen enakomernejši razvoj Koroške regije v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji. Pomembno je tudi (iz političnega vidika), da se pokrajina v Sloveniji imenuje Koroška, saj je nam vsem skupaj poznano delovanje Koroškega glavarja Heiderja na Avstrijskem Koroškem. Slabosti pa vidim v velikosti pokrajine. Koroška pokrajina bo štela slabih 75.000 prebivalcev. To ni veliko, kljub temu sem mnenja, da je med nami dovolj dobrega in izobraženega kadra, da bo pokrajina kvalitetno zaživela.

6.1    Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec?

Odgovor: Sedež pokrajine je v vseh pokrajinah, ki imajo mestno občino, v mestni občini. Mestna občina predstavlja politično, zdravstveno, sodno in izobraževalno središče regije, kar tudi sovpada s statusom Mestne občine Slovenj Gradec. Sicer pa je to tudi večinsko mnenje občinskih svetov v koroški pokrajini.

7.     S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?

Odgovor: Tako prvi kot drugi pojem predstavljata ekstrem. Prvi je sinonim za zakon močnejšega, drugi pa poskuša vse ljudi enačit oz. metati v en koš. Nuja kapitalizma je, da poskrbi tudi za tiste, ki niso sposobni poskrbeti sami zase. V praksi to pomeni, da mora imeti vsak pravico do brezplačne izobrazbe, do kvalitetne zdravstvene oskrbe in da se vsakemu zagotovi socialni minimum. Največja napaka komunizma pa je, da omejuje bolj kreativne in bolj sposobne ljudi. Seveda govorimo o ideji kapitalizma in ideji komunizma in ne o krivicah in grozotah, ki jih povzročata tako ena kot tudi druga oblika politike.

8.     Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?

Odgovor: Udeležba na volitvah oz. referendumih je pravica vsakega volilnega upravičenca. Vendar bi posameznik to možnost vplivanja na politiko moral videti kot svojo dolžnost. Zavedati bi se morali, da z vsakim oddanim glasom sooblikujemo podobo in delovanje države in sprejemamo odločitve, ki  vplivajo na prihodnost nas vseh. Zato je še kako pomembno, da je udeležba čim višja in s tem končni rezultat kar se da realen.

8.1    Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih?

Odgovor: Volitve in referendum je najbolj demokratičen način sprejemanja odločitev o, za državo in njene ljudi, pomembnih vprašanjih. Če država vpraša po mnenju svoje državljanke in državljane, je tudi naša dolžnost in hkrati privilegij, da sooblikujemo končno odločitev.


 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41


Lopa je nastala s podporo:

Lopo podpirajo

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti