|
IRMA PAVLINIČ KREBS, ZARES
1. Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!
Odgovor: Šele v četrtek, dne 11.09.2008, je vlada sprejela tri sklepe o začetku priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) za odseke Otiški vrh – Holmec, Slovenj Gradec jug-Dravograd z obvoznicami, Velenje jug-Slovenj Gradec jug; za odsek Velenje jug-Šentrupert pa sklepa ni sprejela. Ali so za navedene tri odseke določene trase, kot so jih zahtevali župani in občani prizadetih občin, ni jasno. Kot poslanka bom tako najprej na ministrstvih preverila trase; sama bom sklicateljica sestankov za uskladitev interesov, ki jih država ni upoštevala. Z osebnimi obiski na ministrstvih bom nato spremljala dinamiko priprave DPN, pri sprejemanju proračuna RS pa zahtevala finančno podporo izgradnji ceste in sredstva evropskih kohezijskih skladov. Čeprav je predsednik vlade na svojem prvem obisku na Koroškem napovedal gradnjo hitre ceste že v tem iztekajočem mandatu, za kar so bili izpolnjeni vsi pogoji in na voljo sredstva evropskih kohezijskih skladov, citirani sklepi pomenijo, da smo na začetku in da država nedopustno zamuja zaradi očitne njej lastne arogance do Koroške.
2. V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben?
Odgovor: Vsak poslanec ima svobodno izbiro v delo katerega od 14 odborov se bo vključil, če je član normalne demokratične politične stranke. Običajno se poslanec odloči za sodelovanje v odboru k delu katerega lahko glede na njegove življenjske izkušnje in znanje najbolj kvalitetno prispeva. Sama bom delovala v odboru za notranjo politiko javno upravo in pravosodje, ker obravnava večino predpisov; za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ker je potrebno pripraviti kvalitetno pokrajinsko zakonodajo; ter za finance in proračun, ker obravnava proračun in vse predpise z vseh področij, ki imajo finančne posledice.
3. Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve?
Odgovor: Slovenska država je dolžna najprej rešiti vprašanja, ki jih kot največji problem zaznavajo njeni državljani. V stranki ZARES nova politika zato visoko na dnevni red postavljamo rešitev vprašanj: socialne varnosti mladih ( brezplačno in enako dostopno izobraževanje na vseh ravneh; zaposlitve za nedoločen čas in hitro osamosvojitev – izgradnja neprofitnih stanovanj); doseganja evropsko primerljivih plač (nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, obvezna udeležba delavcev v dobičku, povečanje minimalne plače, zmanjšanje obremenitev plač srednjega dohodninskega razreda, odgovornost direktorjev za stečaj podjetja…); socialne varnosti starejših in invalidov (odprava revščine s povišanjem minimalnih pokojnin in invalidnin ter usklajevanje pokojnin z rastjo cen življenjskih potrebščin, enakopravna in hitra dostopnost do zdravstvene oskrbe…), pravne države in enakosti pred zakonom, okoljskih problemov… Za Koroško je pomembno, da začne razvijati gospodarske panoge z višjo dodano vrednostjo, storitveni sektor in turizem.
4. S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih?
Odgovor: Zakonodaja ne dopušča izkoriščanja delavcev. Ker se v strahu za delovno mesto delavci pustijo izkoriščati, je potrebno ta pojav sistemsko odpraviti. Bolj enakopraven položaj delavcev bo mogoče zagotoviti z zagotavljanjem delovnih razmerij za nedoločen čas, z uvedbo obvezne udeležbe delavcev na ustvarjenem dobičku, z uvedbo ukrepa, da se direktorjem ne dopusti izplačevati nagrad, če delavci prejemajo minimalne plače, s povečanjem minimalne plače. Delavci so izkoriščani tudi na način, da se jim ne zagotovijo varni pogoji za delo. Število nezgod pri delu s smrtnim izidom narašča, kar je indikator tega pojava, s katerim se mora država nemudoma soočiti in povečati nadzor v tem segmentu dela.
5. Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite?
Odgovor: Lobiranje je pomembna dolžnost poslanca oziroma poslanke. Če je lobiranje vezano na odločitev, ki je obče koristna, taka podpora in angažma ni vprašljiv in bom za tako odločitev zagotovo lobirala. Nagrada v obliki nakazila dobrodelni ustanovi v tem primeru s tem ne more biti povezana. Če pa gre za lobiranje, ki bi ne bilo obče koristno ter bi bilo zgolj v korist podjetnika, ki ga omenjate, in bi bilo zagotovo obče škodljivo, bi tako lobiranje odklonila ne glede na obljubljeno nakazilo.
6. Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine?
Odgovor: Koroška pokrajina je dejstvo. Bo ena izmed 8 pokrajin, ki jih zagovarjamo v stranki ZARES nova politika. Slabosti ni. So pa velike prednosti, zato je potrebno pokrajinsko zakonodajo čimprej sprejeti. Slovenija je preveč centralizirana in glede na to, da imamo prek 200 občin, vse razvojne odločitve sprejema Ljubljana. Če diktira naš razvoj odtujena oblast, ki ne pozna naših potreb in priložnosti, razvoj stagnira. Dobra Koroška pokrajina bomo lahko samo v primeru, če bomo lahko z izvirnimi davčnimi viri sami določili razvojne prioritete in jih tudi financirali.
6.1 Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec?
Odgovor: Sedež bi moral biti na Ravnah na Koroškem. Argumentov, ki govorijo v prid taki odločitvi je veliko. Bistveno pa je, da se somestje treh mest sprejme kot dejstvo in se prebivalci treh koroških dolin brez jeze in ljubosumja strpno dogovorimo o delitvi sedežev pomembnih institucij po načelih enakopravne porazdelitve le teh oziroma policentričnosti.
7. S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?
Odgovor: S totalitarnimi sistemi se ne morem identificirati. Kapitalizem je v najbolj surovi obliki tudi nepravičen in neprijazen do ljudi. Menim, da se bo vloga države v sodobnih demokratičnih kapitalističnih sistemih vedno bolj krepila, da bo omilila nasilje kapitala nad posameznikom. Cilj doseganja čim višjega dobička in ekspanzije proizvodnje, ki se kaže v negativnih vplivih na okolje, v pretiranem izčrpavanju delovne sile, v nezagotavljanju varnih delovnih pogojev, je mogoče po mojem mnenju preprečiti zgolj z ustrezno regulacijo, ki je v rokah države. Le ta zato ne sme biti sama talka kapitala, saj bo zgolj taka lahko ubranila svoje državljane.
8. Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?
Odgovor: Pravica. Sodelovanje pri upravljanju države je pomembna pravica posameznika, ki mu jo zagotavlja ustava. Ker sem zagovornica aktivnega državljanstva, bi si želela, da ljudje to pravico začutijo kot svojo priložnost in pravico vplivati na odločitve s svojim glasom.
8.1 Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih?
Odgovor: Zloraba referendumov in tudi parlamentarnih volitev za politična obračunavanja, katerih namen je zgolj borba za politično prevlado, ljudi odvrača od udeležbe na volitvah in referendumih. Oddaljevanje od pomembnih razprav o problemih, ki naj bi jih v korist državljank in državljanov uspešno razreševala politična elita, poglablja demokratični deficit. Ta politična aroganca je najbolj prisotna na točki, ko kljub ustavni garanciji, politična elita ne zagotovi voilivcem in volivkam odločilnega vpliva na izbiro poslanke oziroma poslanca, ki jih bo zastopal. Volilni okraji, ki smo jim danes priča, so volilna iluzija, ki odločilne izbire ne omogočajo. Ustavno sodišče je že zapovedalo spremembo volilne zakonodaje. Ker politični eliti sprememba ne ustreza, je zakonodaja ustavno neskladna, državljanke in državljani pa opeharjeni za svojo ustavno pravico. Nizka udeležba je torej posledica vedenja političnih elit.
|
Bajtini projekti 
