Bajta Bajtini projekti Lokalne volitve 2008 Ignac Navernik - LPR

Naključno iz intervjujev in kolumen

Intervju: Damir Dugonjič
Jan Klančnik | Sobota, 10 Maj 2008
Jure Lesjak "Plavanje zaenkrat še ni tako zanimivo za gledalce, ki niso plavalski »fani«. Se mi pa zdi, da se zdaj trudijo narediti plavanje bolj zanimivo s temi novimi kopalkami in svetovnimi rekordi na skoraj vsaki večji tekmi."

Bajtini projekti

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica


Ste še slišali,
pesem upora
?

ŽPZ KOMBINAT!

Kombinatke

Volilno okrožje Mežiška dolina Volilno okrožje Mislinjska dolina Volilno okrožje Dravska dolina
            Ravne na Koroškem  
Slovenj Gradec    Dravograd - Radlje                 

  Ignac Navernik, LPR


1.     Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!


Odgovor: Najprej pregled stanja: kaj razmišljajo v Ljubljani (upam da že), kaj na to pravijo neposredno prizadeti. Nato pogovori na lokalni ravni (mislim, da jih je dolžan v sodelovanju z občinami izvesti ravno poslanec): zmeraj bomo med ljudmi našli najboljše rešitve. Izoblikovanje predloga, predstavitve na državni ravni. Če ne bi zaleglo pa tudi vse legitimne oblike pritiska na odgovorne. Korošci si ne moremo privoščiti poceni hitre ceste, saj nimamo denarja za to. Da pa bo za skupno dobro potrebno kaj žrtvovati, pa tudi ne dvomim. Idilično okolje je naš najmočnejši adut, ki ga lahko ponudimo.

2.     V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben?

Odgovor: Glede na pomembnost si sledijo: A. Delo, družino, socialne zadeve in invalide: če ne bomo znali zaščititi tistih, ki z delom svojih rok ustvarjajo prihodke za vse nas, in najšibkejših členov v verigah, potem smo kot družba že propadli. B. Kulturo, šolstvo in šport: dediščina, znanje in šport nas najbolje predstavljajo kot državo v svetu, po tem smo (lahko še bolj) prepoznavni. C. Za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: zakaj bi uvažali, če lahko pridelamo doma. Gozdovi so dodaten prihodek kmeta, vir biomase, značilnost naše pokrajine, pljuča zemlje. Ustanovil bi še enega: za politično kulturo.

3.     Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve?

Odgovor:: Izzivi za državo: vzpodbujanje malega gospodarstva, odprava odvečne birokracije, pridobivanje in razvijanje tehničnega znanja, čisto okolje, urejena mesta in vasi (že sedaj so v prednosti). Koroška ima velike potenciale v malem gospodarstvu, ki ne obremenjuje okolja. Naša naravna in kulturna dediščina je prepoznavna znamka s katero lahko uspemo. Kmečki turizem, povezovanje obstoječe turistične ponudbe, športne površine (voda, gorsko kolesarstvo, jahanje) bio pridelava hrane, prodaja domačih (kmečkih) pridelkov in izdelkov, biomasa kot alternativni energent, ponovna oživitev opuščenih kmetij.

4.     S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih?

Odgovor: Nenapovedani obiski inšpektorjev po firmah (tudi inšpektorjem je potrebno postaviti normo); določitev maksimalnega količnika med najnižjo in najvišjo plačo v podjetju (zagotovo ne sme biti večji kot 2); delavci naj bodo plačani po opravljenem delu in ne po pavšalu; enake nagrade za uspešnost vsem (ne samo upravi), saj so vsi delavci nekega podjetja, od čistilke do direktorja, pripomogli k njegovi uspešnosti s tem, ko je vsak opravil svoje delo maksimalno dobro. Dodatna dela (zaradi velikih naročil) se plačajo bolje in oprostijo plačila prispevkov, vodstvo naj goji pristne stike z delavci.

5.     Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite?

Odgovor: Odvisno od tega, kaj bi moral podpreti: če nekaj kar bi prispevalo k boljšemu življenju vseh (kar malo verjamem), potem zagotovo. Glede presoje predloga bi se zagotovo obrnil na druga podjetja, strokovne posameznike, župane ter ljudi, kaj mislijo o predlaganem. V primeru pozitivnih zaključkov, pa bi raje predlagal pomoč konkretnim ljudem na predlog dobrodelnih ustanov, kot pa dobrodelni ustanovi.

6.     Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine?

Odgovor: Prednost vidim predvsem v večji povezanosti z ljudmi, s konkretnim življenjem prebivalcev in odgovarjanju na njihove konkretne potrebe. Država, pokrajine ter občine morajo biti v službi ljudi, ne morejo biti same sebi namen. Lažja koordinacija med posameznimi občinami regije, institucionalna podlaga za lažje nastopanje v paketu (mreženje turistične ponudbe, izdelki,…). Kolikor pa bi z zakonodajo pokrajinam dodelili le papirnato vlogo, ne pa tudi možnosti za konkretno delovanje, pa bi to pomenilo le množitev birokracije in razmetavanje denarja za sejnine, potem pokrajine ne potrebujemo.

6.1    Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec?

Odgovor: Pokrajine in njihovi sedeži so se na Slovenskem izoblikovali že davno pred Kraljevino Jugoslavijo. Slovenj Gradec je zato zgodovinsko zagotovo bliže vlogi sedeža pokrajine (od nekdaj so ljudje tu opravljali vse važnejše posle). Ker pa ustanavljamo pokrajino na novo se lahko odločimo tudi za Ravne.

7.     S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?

Odgovor: Zelo težko z enim in drugim. Če že potem s socialnim kapitalizmom. Posameznik se ne more preprosto izgubiti v družbi, ne more biti le pogrešljiva številka v naših evidencah. Ima svojo javno in svojo privatno sfero in do obojega ima neomajno pravico. Ima neomajno pravico do svobodne izbire. Nihče, ne družba ne kapital mu tega ne smeta kratiti. Politika je v osnovi služenje ljudem, ki se zaradi lažjega delovanja in življenja, med seboj povezujejo v državo. Če neha biti služenje, potem gre samo še za osebne koristi in diktaturo (v obeh primerih).

8.     Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?

Odgovor: Vsakdo ima pravice in dolžnosti. Pridobitev neke pravice za seboj potegne tudi izpolnjevanje le te, torej določeno dolžnost. Primer: imate pravico, da svobodno izberete neko delo, z izbiro tega dela sprejmete tudi dolžnost, da ga vestno opravljate po svojih najboljših zmožnostih. Svoboda je v izbiri, v odločitvi za nekaj.

8.1    Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih?

Odgovor: Z neudeležbo prepustimo odločanje drugim. Sami imamo škarje in platno v rokah. Morda se marsikomu dozdeva, da kolikor se ne udeleži volitev sam ne bo kriv, če mu bo šlo slabo. Tako razmišljanje je posledica naše kolektivne izkušnje, da neglede na naše mnenje, o nas odloča nekdo drugi.


 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41


Lopa je nastala s podporo:

Lopo podpirajo

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti