|
EVGEN JANET, LDS
1. Koroška nujno potrebuje hitro cesto. Kakšne ukrepe boste kot koroški poslanec izvedli po vaši izvolitvi? Naštejte in obrazložite konkretna dejanja!
Odgovor: Odločitev o poteku trase same hitre ceste če ni padla, kar je predpogoj za vse nadaljnje postopke. Se pravi, da je potreben dogovor med lokalnimi skupnostmi, stroko (z argumentiranimi variantami) in civilnimi iniciativami.
Sam bi sodeloval pri skupnem projektnem timu, ki bi si zastavil konkretne cilje, roke in nosilce za izvedbo projekta. Le na tak način bo možno najti optimalno rešitev, ki bo zadovoljevala tako vse vpletene in bo najmanj boleče posegala v naš prostor, v obstoječe in načrtovane gospodarske cone ali zapirala razvoj naselij ob njej.
2. V katere tri parlamentarne odbore bi se vključili, če bi imeli pri tem popolnoma prosto izbiro. Zakaj? Kateri v vašem izboru se vam zdi najbolj pomemben?
Odgovor: Mene zanima predvsem odbor za zdravstvo, ker ta sistem potrebuje dolgoročni načrt oz. politiko razvoja zdravstva, ki je sedaj ni. Trenutna situacija kaže, da je način obvladovanja tega sistema stihijski in ne ponuja optimalnih rešitev za to področje, kjer je javni interes zelo izražen. Moje stališče je, da se vse dileme okoli zdravstva rešijo najprej v državnem zboru, načrt potrdi večina poslancev, ministrstvo za zdravje pa potem dobi nalogo načrt izpeljati v praksi, ne glede na to, katere strankarske barve zastopa.
Ob tem bi sodeloval še v odboru za okolje in prostor ter za promet (razlog tiči v vprašanju št. 1)
3. Kje vidite glavne izzive za slovensko državo in kje so glavni izzivi za Koroško? Kje ima, poleg temeljne infrastrukture, po vašem mnenju Koroška največje rezerve?
Odgovor: Glavni izziv je Slovenija zamudila, ker je slabo izkoristila predsedovanje EU. Smo bili dobri gostitelji, nismo pa znali pred tem identificirati in zato tudi ne uveljaviti naš interes. Glavni izziv v prihodnje je ustvariti pogoje za kakovosten razvoj: od zviševanja socialnega kapitala, sodelovanja, kognitivne mobilizacije do kakovostne politike.
Koroška mora razvijati proizvode in storitve z višjo dodano vrednostjo s pomočjo trženja in vlaganjem v raziskave in razvoj v podjetjih. Velike rezerve so v turizmu (npr. ekohoteli) in v skupnih projektih več lokalnih skupnosti.
4. S katerimi ukrepi bi preprečili izkoriščanje delavcev v podjetjih?
Odgovor: S soudeležbo pri ustvarjenem dobičku, prevzemanjem odgovornosti pri upravljanju (soupravljanje), vplivom na zakonodajo, ki ureja delovne pogoje (npr. več ergonomije in preventive na delovnih mestih), s sindikati kot partnerji v razvoju podjetij.
5. Do vas pristopi podjetnik, ki vam zagotovi, da bo nakazal 500.000€ dobrodelni ustanovi na Koroškem v primeru, da v parlamentu podprete oziroma pomagate pri lobiranju za neko odločitev. Kaj storite?
Odgovor: Kolikor mi je znano, v parlamentu še niso urejena pravila igre lobiranja. Zato je zame takšen predlog nesprejemljiv, ker bi bilo moje odločanje preveč arbitrarno oz. subjektivno. Poslanec deluje v javnem interesu in odloča tudi o razporejanju javnih virov.
6. Kakšne so po vašem mnenju ključne prednosti in ključne slabosti v ustanovitvi Koroške pokrajine?
Odgovor: Prednosti: velika želja po spremembi na boljše, tradicija Koroške kot posebnosti v SLO, specifični razvojni interesi, lastni (sicer omejeni) viri, mednarodno vpeta podjetja.
Slabosti: majhnost, v trenutnem predlogu pokr. zakonodaje ni bil zagotovljen vpliv na vire financiranja, premalo ustvarjenega zaupanja, sodelovanja in kakovostne (skupne) politike.
6.1 Kje bi moral biti sedež Koroške pokrajine? Zakaj? Katero mesto pri tem vprašanju podpira vaša stranka – Ravne ali Slovenj Gradec?
Odgovor: Ravne, ker:
• ima svojo težo središča doline,
• bi bila tako uravnotežena vloga z drugimi središči, s tem omogočen bolj mrežni in ne centralistični princip razvoja pokrajine,
• ker ima možnost razvoja v somestje s Prevaljami.
Stranka (Koroški pokrajinski odbor LDS) se ni odločala o sedežu pokrajine.
7. S katerim od obeh političnih pojmov se lažje identificirate oziroma kateri vam je bližje - kapitalizem ali komunizem. Zakaj?
Odgovor: Na to vprašanje nimam jasnega odgovora, ker menim, da sta si oba pojma na eni strani nasprotna, po drugi plati pa soodvisna in v dialektičnem odnosu. Prvi poudarja lastnino in posameznika kot nosilca vseh pravic, drugi pa skupnost in brezimno lastnino. Glede na obdobje, v katerem se nahajamo, ima prednost kapitalizem, ker spodbuja konkurenčnost gospodarstva, vendar ga je potrebno omejevati, da ne bi zašel v socialno, moralno in kulturno razvrednotenje družbe. Kapitalizem se premalo zaveda, da obstajajo skupni viri, na katerih ni mogoče izvajati lastninske pravice (npr. zrak ali pitna voda), ker gre za skupno dobro.
8. Ali je po vašem mnenju udeležba posameznega volilnega upravičenca na volitvah in referendumih njegova državljanska pravica ali državljanska dolžnost?
Odgovor: Glede na to, da so volitve in referendumi temelj demokracije (poleg delitve in zamejitve oblasti) v smislu možnosti menjave oblasti oz. neposredne demokracije, je po moje udeležba državljanska pravica. Seveda pa bi si želel tudi, da bi volivci jemali vse skupaj kot državljansko dolžnost in tako suvereno izrazili svojo voljo.
8.1 Kakšno je vaše mnenje o neudeležbi na volitvah in referendumih?
Odgovor: Neudeležba je (večinoma) odraz pomanjkanja motiva oz. apatije volivca zaradi občutka odtujenosti politike. Seveda na samo udeležbo vplivajo tudi drugi dejavniki - od vremena do neumnih referendumskih vprašanj, ki ne zavezujejo predlagatelja k uresničitvi odločitve volivcev.
|
Bajtini projekti 
