Bajta Kšajtni Ostalo Leposlovne objave Primož Erjavec - Tok zavesti: N

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Primož Erjavec - Tok zavesti: N PDF natisni E-pošta
Prispeval Primož Erjavec   
Četrtek, 08 Januar 2009 00:00

Primož Erjavec Primož Erjavec - Tok zavesti: N

Komolci so na mizi.
roki se kot stebra dvigata v zrak neskončno visoko za molekule kisika ki jih obdajajo
potopim se v ločnico med makro in mikro na meji med roko in zrakom je portal v novo dimenzijo
črta ki jih ločuje je neskončno majhna
grem bližje
in bližje in bližje
in ko se približujem in mislim malo še malo še ne pridem do konce ker konca ni
je samo meja prek katere moj razum ne more
kako je lahko delec nekje in nekje drugje hkati
je možno da prostora ni?
Da smo vsi potopljeni v isto kvantno polje in lahko prek njega vplivamo na stvari ki se nam zdijo daleč ker pač nimamo več sposobnosti manipulirati s kvantnim.
Je mogoče da so vsi telepati in telekinetiki le navadni ljudje, ki jim je uspelo to dejanje.
Je možno, da se dovolj skoncentriram. Je možno da vplivam na kvantno.
potopim se v ločnico med roko in zrakom
temna praznina ki je nihče ne zanima
temna praznina ki je nihče ne zanima
sama sebi namen obstaja od začetka časa
zakaj misli vedno preusmerimo na racionaliziranje
neznanega, znanega, prihajajočega ne poznanega poznanega
žvljenje med atomi je skrajno prijetno
vendar bi bilo še bolje živeti med podatomskimi delci
na nivoju kjer prostora ni
je samo zavedanje, pripadnost eni in isti zavesti ki se predalčka med posamezna bitja, ko se oddaljujemo od majhnega
na nivoju kjer prostora ni
na nivoju kjer prostora ni
na nivoju kjer ni časa
kjer smo odstavljeni iz običajnega okvira izkušenj, kjer nam nepopisna moč vre iz notranjosti in nas sili v razkrivanje resnice, ki nam govori ti si vse, ti si vse
ti si vse
jaz sem vse
si del vsega in sem del vsega
vedno je en vse in ta vse je vse kar je
vse
čisto fucking vse
smo
s
m
o
zavest
smo zavest vendar nas je ta fizika prisilila živeti v telesih
z roko sežem v temno praznino in te pobožam po obrazu
ti si
kot vedno si in vedno si
kot si zdaj, kot si včeraj, jutri
kot si nekje kjer ni prostora
kot obstajaš zakoreninjena v kvantno strukturo vesolja
solza
solza
solza
kako je lahko solza
je nekaj lepega
je nekaj žalostnega
je nekaj...
je nekaj...
stvari označujemo...
kot se nam zdi
ni res
stvari nam sporočajo kako želijo biti označene
potopim se v temno praznino
in se vrnem poln novih občutkov in novih spoznanj
vrnem se nov človek
vendar to ni res
saj sploh nisem človek
sem vse
vse kar obstaja
čutim sile ki mi trgajo meso
čutim misli
res mi ni všeč kar postaja ta svet
drvi v povprečje in drvi v pozabo
na naših rokah je kri naših otrok
drvi v nekaj kar bo še slabše od tega kar je zdaj
še vedno si tam in zreš v ogledalo ki ga sploh ne vidiš
stopam skozi dež in opazujem tla ki jih bom pohodil čez pol sekunde
je kdo že stopil na ta kamen
na to črto
te pa še včeraj ni blo
ali pa je bila kje drugje
lokalnosti ni, prostora ni
roke posajajo težke, gravitacije je močen nasprotnik
prsti se komaj premikajo čez dobro prehojeno tipkovnico
kaj je narobe? Se sprašujejo prsti
zakaj se tako moti
saj sem rekel pojdi naravnost do J-ja in zavij desno
Kaj mu ni jasno? A je butast al kaj?
Ja
butast sem
sem rekel in to je zaključilo leta dolgo debato o tem ali sem butast ali ne
in zdaj lahko svet končno zadiha
in nadaljuje svojo pot v smrt
in potem se prstni odtis vpraša: zakaj pa mi nimamo dvojčkov, če jih lahko imajo ljudje?
A res? Ja res ja
in mu reče prst: kaj pa če bi že enkrat utihnil? Vedno najedaš in bluziš, zdaj pa končno enkrat utihni.
In ta prst in njegov odtis si ti
Te že vidim ko si poskušaš predstavljat ta prst z neke vrste obrazom, in sili te na smeh
ko pa obraz prestaviš na odtis je stvar že prav absurdna(kot da prej ni bla)
zakaj pa mi nimamo dvojčkov, če jih lahko imajo ljudje?
 

Naključno iz Kšajtnih

Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla (11. del)
Rubrika: Leposlovne objave
Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmislaMnogo zgodb se tako trudi opredeliti čas, prostor dogajanja, natančno navesti...
Bajtin TV napovednik (od 18.4 do 24.4)
Rubrika: Bajtin TV napovednik
Nov teden nov Bajtin TV napovednik. Nič kaj presenetljivo dobrega ne bo teden na televiziji, vendar smo se vseeno potrudili izbrskati...
Paul Auster - Brooklynske norosti (2009)
Rubrika: Knjiga
»Brooklynske norosti bodo na globok austrovski način očarale bralce. Knjiga o človeških norostih in modrostih je vedra oda veličini in skrivnosti...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti