|
|
|
Prispeval Nina Retko
|
|
Sobota, 21 Junij 2008 00:00 |
 Nina Retko - Razgled
Večina ljudi ima, kot vse kaže, prekrasen pogled na Krvavec, Šmarno goro ali pa celo na kar sam Mount Everest. Sami smo za te dobrine prikrajšani. Sonce nikoli ne vzhaja nad Uršljo goro, ne ob sedmih zjutraj, ko vstajajo pošteno nenaspani ljudje. Vse, kar lahko vidimo, je megla jeseni in sneg spomladi, to je vse.
Nič posebno šokantnih naravnih pojavov, ki bi se nam vsakodnevno ponujali, kot se ponujajo tisti večini Slovencev, ki so na to tako ponosni, da so pripravljeni del prekrasnega novega sveta ponuditi tudi drugim. V revijah se je tako razpasla množična ekshibicija stanovanj, večinoma iz predelov, kjer je, absolutno, pogled na Krvavec. Brez Krvavca ga ni. »Družina Novak, ki se zbuja s prečudovitim pogledom na Krvavec…«, »Krvavec, ta mogočna gmota metamorfno-magmatskih kamnin, se odpira stanovanju gospe Anice…«, »Obnovljeno poslopje, staro skoraj 300 let –Krvavec- je danes zatočišče –Krvavec- tričlanske družine, ki nikoli ne –Krvavec- spi in preživlja svoj prosti čas- na Krvavcu.«. Ta globoka povezanost s slovenskimi smučišči daje lastnikom stanovanj bujno domišljijo. Vse za udobno gnezdo. Legenda, tale Krvavec.
Večina stanovanj ima kuhinjo. Najde se tudi kakšna dnevna soba, spalnica pa je že pod obveznim. Veliko ljudi zbira antikvitete, take stare, zrušene, okrušene stvari, ki jih (sicer zelo, zelo, zelo redko) uporablja za vsakdanje potrebe. Nekateri uporabljajo stare jušnike ali pa porcelanaste kahle za zbiranje prašnih delcev in ostalih potrebščin. Omar je neznansko veliko. Ta je od prababice, modra iz Ikee, veliko omar, veliko minimalizma (letos bo še in), še več tikovine in ostalih eksotičnih drevesnih vrst, naravnost pod vašimi nogami na tleh kopalnice. Masažna kad, ki te z barvno terapijo pomiri in ni treba postati kadilec ali pa narkoman s problemi. Na policah pa –obvezno- neskončna vrsta rož, da lastnik stanovanja pokaže, da je ljubitelj nežnega, ljubitelj hortikulturnega in neskončno zahtevnega. Med vso to šaro se najde tudi kakšna res inovativna ideja- na primer ekskrekcijski prostori poleg spalnice in kuhinje. Ali pa modro pobarvana stena, brez kakršnih koli Francetov Slan, Barbare Polanec ali ostalih imen velikega platna. Nič minimalizma, nič animizma- simplizem do konca in naprej. Nekatere navdihuje družinski proračun- čim manjši je, tem več domišljije uporabiš. Zelo izčrpajoča zadeva v bistvu.
Balkon. Balkon je zelo uporabna stvar. Naš je spomenik polagalcu keramičnih ploščic. Mojstrovina človeških rok. Streha se navdihuje po alpskih hišah, ki jih najdemo… Kje drugje kot pa tudi na Krvavcu. A arhitekt je želel le pokriti pročelje hiše in zavarovati notranjost, nič drugega. Funkcionalnost hiše se kaže v neštetih sobah. Spalnice urejene po japonski filozofiji (vedno piha in je mrzlo, a na simbolni ravni to pomeni, da je soba dom svobodnega duha, ki se ne uklanja zaprtim vratom in povzroča prepih, kjerkoli je to možno), dnevna soba po trenutnem razpoloženju (papirji po tleh kažejo na ustvarjalnega bivalca, ki se ne uklanja redu). Kopalnica je prgišče las in zamašenih odtokov. Struktura hiše je brez posebnih značajskih posebnosti. Vrata iz smrekovega lesa in furnir na omarah se povezujeta v enovito zložnost. Stene (bele) vabijo, da pustiš svetu svoje sledi. Okna kot nalašč za polnočno raziskovanje globine. Ščurki lezejo izza lesenih oblog in so znanilci novega življenja. Hiša brez otrok, a dovolj svetlobe, da posije na balkonske rože in jih scvre. Alpska idila brez pogleda na neko vzpetino.
|
|
|
Kšajtni 
