Bajta Kšajtni Ostalo Leposlovne objave Nejc Gazvoda - Zajebano je

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Nejc Gazvoda - Zajebano je PDF natisni E-pošta
Prispeval Nejc Gazvoda   
Sreda, 04 Februar 2009 00:00

Nejc Gazvoda Nejc Gazvoda - Zajebano je


Zajebano je, ker Slovenija ni Amerika.
Šla sva v avtomobilu, ki je smrdel po prepotenih bulerjih, ker je bil od njenega brata Tiborja, ki je bil vojak. Imel je največjo glavo, kar sem jih kdaj videl na človeku. Kot da bi na zobotrebec napičil olivo. Drugače je bil v redu fant, samo ni imel perspektive. Saj ne, da so vojaki brez prihodnosti, ampak on je bil povrh vsega še vegetarijanec. Bil sem prepričan, da ga bodo prvi dan zlomili, pa ga niso. Podaljšal je pogodbo.

"A se kar ustaviva?" je rekla.
"Ja," sem rekel. Lahko bi rekel "lahko." Pa je vedno vsak dvom naletel na plodna tla in v Penelopi vzklil v to, da se nato sama ni mogla za nič odločiti. Ja, res ji je ime Penelopa. Jaz jo kličem Pepca, ker je to lepše in bolj naše. Ona pa tega ne mara. Zajebano je, ker Slovenija ni Amerika. Tretji dan poti. Prevozila sva kakih sto kilometrov. Treba se je igrati razdalje. Vsako počivališče, ki je bilo luškano, je postalo najino. Pogrnil sem si travnik z njo in ji dal glavo v naročje, jo poljubil na tazgornje ustnice, pa sva furala romantiko, dokler je niso začele žuželke pikati v rit, potem sva pa šla. Brala je knjigo, ki ji jo je kupila mama in je ni hotela užaliti, čeprav ji ni bila všeč. In imela je fenomenalno kazalo – kovinsko, v obliki žabe.
"Daj mi kazalo,"sem rekel. "Že stotič – ne," je rekla in se namrdnila, ko sem jo potegnil za uho. "Nehaj me prčkati s temi debelimi prsti,"  je potečnarila. "Berem."
"Ti ne znaš brati, ti si lepa, lepe ženske ne znate nič drugega kot biti lepe," sem ji rekel.
"Ti res vse veš, a ne? Zato si pa tako grd," je rekla, ne da bi umaknila pogleda s knjige.
Začel sem jo žgečkati, tako da je bila prisiljena vstati. Ko je vstala, sem jo vedno pošlatal, tokrat mi je uspelo, da sem ji rahlo umaknil spodnjice in segel med tiste taspodnje ustnice. Danes se je zahihitala, včeraj me je klofnila, prvi dan se je pustila in mi ga na hitro vrgla na roke, medtem ko so neki Čehi na počivališču piknikirali in se delali, da nič ne vidijo, samo najstarejši, najbrž dedek, je strmel v naju in stavil bi, da mu je stopil prvič po tridesetih letih.
"A greva?" je rekla, ko se je nehala hihitati in si popravila spodnjice.
"Ja," sem rekel. Lahko bi rekel "ne", ampak potem bi jo zanimalo, zakaj. Nisem hotel, da bi me preveč spraševala.
"Bom jaz vozila," je rekla.
"Ja. Odtočit grem," sem rekel in šel tako daleč stran, da me ni mogla več videti. Nato sem bruhal in nekaj časa globoko dihal. Ko sem prišel nazaj, je bil avto že prižgan, Pepca pa tudi, saj je bila vsa rdeča v obraz.
"Ko prideva v motel, te bom pofukala," je rekla. "Ne boš ti mene, jaz bom tebe."
"Kako pa to zgleda?" sem vprašal.
Nasmehnila se je in speljala, grdo speljala, kot vedno spelje. Navadil sem se. Gledal sem jo tistih deset minut do prvega hotela na poti, ko je bila hecna in lepa, kot vedno. Nosila je oblekico brez ramen, samo tanke naramnice so ji stalno lezle dol. Jaz sem jih popravljal. Z dolgimi lasmi je skrivala pege po ramenih. Ko je bil na radiu komad, ki ji je bil všeč, je poskakovala in pela. Bila je tako zelo brez posluha, da so mi pravilno odpete pesmi zvenele čudno po dnevu, preživetem z njo.
"Dala mi boš tisto kazalo," sem rekel.
"Pa kaj ti je tako všeč na njem?" je vprašala.
"Tiste tvoje zelene kopalke."
"Ja, kaj je z njimi?"
"Take barve so kot ta žaba. Pa ko si imela bradavičke trde, je bilo tako, kot bi imela še en par oči na prsih. Spominjajo me na tisto poletje."
"Daj, ne pati," je prhnila. Ampak si je vzela k srcu, ker je vihala nos, tako kot ga viha, ko razmišlja. Potem sva prišla pred hotel, parkirala, plačala, šla v sobo, nato me je pofukala, kar je po njeno pomenilo, da je bila ona zgoraj. Vmes se je naveličala, a sem jo vseeno še malo pustil, dokler je nisem obrnil okoli in opravil tako, kot ji najbolj prija. Ni se upirala, postala je zelo glasna, a to me je vedno prignalo čez rob in sem ji kot ponavadi skrajšal orgazem, ker ni pomagalo, da sem razmišljal o češki družini na pikniku, saj je bilo ob njenih vzdihih celo to seksi. Potem sem pustil, da me je še malo poljubljala, preden sem ji povedal, da jo zapuščam zaradi Polone. Med oblačenjem je jokala, nato je vzela pepelnik z mize in ga vrgla v okno, vendar se ji je odbil nazaj v glavo in kri ji je pritekla iz nosu. Ni mi pustila, da bi ji pomagal, ampak je vzela ključe in se odpeljala, mene pa pustila daleč od doma. Prespal sem, naslednje jutro pa šel na avtobus in bil doma v dveh urah, od Pepce oddaljen deset minut.
Zajebano je, ker Slovenija ni Amerika.


***


S Polono sem se dobil na kavi. Sedela sva na terasi lokala in kadila, a bil je nenavadno hladen dan. Pregovorno lene natakarice ni bilo od nikoder.
"Pa pojdiva noter," je predlagala Polona.
"Saj lahko kadiva, saj sva samo lika v kratki zgodbi."
Strinjal sem se.
Notri sva našla malo mizico v kotu, nad katero je brnel ventilator. Nekdo je na njej pozabil zastonjski časopis, ki sem ga prelistal. Razmišljal sem, če bi si kupil zeliščne tablete za moč, pa sem se spomnil, da jih kmalu ne bom več potreboval.
"Ravno zato si jih moraš kupiti," je rekla Polona.
"Ja, saj si jih bom," sem odgovoril.
Poklical sem na zastonjsko številko in jih naročil.
"Čez dva meseca jih dobim," sem rekel, ko sem odložil. "Tako povpraševanje imajo."
Polona se ni upala nasmehniti, ampak je gledala v skodelico kave in jo vrtela po rokah.
"Je v redu sprejela?" me je vprašala.
"Danes sem jo klical in rekla je, da me sovraži in da me noče nikdar več videti," sem odgovoril. "Potem je super," je rekla.
"Ja, super je," sem odgovoril.
Dim se je nabiral nad mizo in oči so se mi solzile. Še dobro, drugače bi Polona videla, da jokam.


***

Čez kak teden je pozvonilo, sredi noči. Odprl sem vrata. Bila je oliva, nataknjena na zobotrebec. Ki pa je bliskovito hitro stegnila pest in me ruknila po gobcu s tako močjo, da sem poletel čez cel hodnik. Tibor je zaprl vrata za sabo, nato pa samo stal pred vrati in ni nadaljeval vzgojnega udarca. Samo gledal me je, ko sem se počasi pobiral in si brisal kri iz kotička ust.
"Kaj ti je?" je vprašal.
"Pustil sem tvojo sestro," sem rekel.
"To vem," je odgovoril.
"Pustil sem jo, ker je zgonjena kurba, ki slabo fafa," sem rekel in zaprl oči, ker sem pričakoval blaženi udarec, da me popelje v nezavest in mi morda naravna čeljust nazaj.
Ampak udarca ni bilo.
Ko sem odprl oči, je Tibor stal čisto pred mano in me gledal kot čudo sveta.
"Kaj ti je?" je še enkrat vprašal in tista njegova gromozanska glava se je pozibavala sem ter tja in se me ogledovala.
"Nič," sem rekel. "Super sem."
Tibor je stopil korak nazaj, nato pa še enega. Spet je zamajal z glavo, kot metronom.
"Pa kaj ti je, pička?!" sem zavpil. "Me boš prefukal ali ne?"
"Daj... pridi k sebi," je rekel. "Pizda, slabo zgledaš. Pa sem mislil, da je Pepco uničilo..."
Obrnil se je in se pobral iz stanovanja. Zaspal sem na hodniku, pri odprtih vratih.


***

S Polono sva se spet dobila na kavi. Tokrat je bila ona objokana.
"Srečala sem Pepco," je rekla. "In povedala sem ji."
Odprl sem usta, a me je prekinila.
"Zlagala sem se ji," je hlipala. "Rekla sem, da sva nehala, da je bila napaka in da jo pogrešaš. Oprosti," je rekla in hlipala dalje.
"Pejt v kurac," sem rekel.
"Oprosti," je rekla. Iz žepa je potegnila kuverto in jo položila na mizo, nato pa s hitrim korakom odšla iz lokala. Pustil sem jo na mizi, za največjo napitnino leni natakarici, kar jo bo kdaj dobila.


***

Čez nekaj dni je poštar prinesel kuverto. Notri ni bil denar, ampak zeleno kovinsko kazalo za knjigo v obliki žabe. In listek, na katerem je pisalo: "Pokliči me."
V kopalnici sem se uredil tako, da se skoraj ni videlo, da mi lasje pospešeno izpadajo. Naličil sem se, ampak zelo na fino. Nato sem moral vse skupaj popraviti, ker sem doživel histerični napad in hotel razbiti ogledalo, pa sem zato imel premalo moči.


***

S Pepco sva sedela v parku, tokrat se je ona pokrila z mano.
"Saj veš, da sva si usojena" je rekla. "Samo če mi še enkrat narediš kaj takega, ti ga odrežem," je rekla in se nasmehnila.
Čista resnica, kar pravi. Zato pa sem se zmenil s Polono, da vzame denar in si malo pokvari ugled in odigra vlogo prešuštnice, da bom lahko umrl brez tega, da bom vsak dan imel pred sabo tisto, zaradi česar se smrti najbolj bojim. Tisto, čigar lasje me žgečkajo po obrazu in oči strmijo vame s tako silo, da se mi vrti.
"Danes te bom jaz pofukal," sem rekel.
"To pa ne," je rekla. "Še nekaj časa ne. Kazen mora biti vzgojna." Nato pa me je poljubila tako, da sem vedel, da ne misli resno.
Navsezadnje se lahko vedno odselim. Tiste tablete sem končno dobil in jih začel jemati. Samo zgaga me peče po njih. Ja, lahko se odselim. Samo kaj, ko bo kovinsko kazalo zelene barve vedno z mano.
Danes ji bom preštel pege na ramenih in mislil na to, ko me bodo obsevali.
Zajebano je, ker Slovenija ni Amerika.
Štiriinšestdeset. 
 

Naključno iz Kšajtnih

Steven Soderbergh - Kužna nevarnost (2011)
Rubrika: Film
Svet se je počasi vrnil v tirnice normalnega življenja, ko smo že vsi nekako pozabili na grožnje z napadi antraksa, na...
Miljenko Jergović - Ruta Tannenbaum (2008)
Rubrika: Knjiga
Ruta Tannenbaum je roman o Zagrebu pred drugo svetovno vojno, Zagrebu, kot ga doživljajo predvsem 'majhni', torej običajni ljudje. Je tudi...
Potopis ZDA (3. del): Z zahoda na vzhod proti Washingtonu in New Yorku
Rubrika: Potopis
Tako. S Pudgarjevim sva uredila. Vse je premišljeno in predebatirano, zadnji del potopisa je v večji meri spisal gospod Drago, saj...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti